Ursula von der Leyen izgubila sodbo EU zaradi skrivnih SMS-ov

Evropska komisija, pod vodstvom Ursule von der Leyen, se je znašla v središču pravnega spora, ko je Sodišče EU odločilo proti njej zaradi netransparentnega ravnanja pri sklepanju 35-milijardnega posla s cepivi. Ključno vlogo v tej zadevi igrajo zavrnjena SMS sporočila med von der Leyen in direktorjem Pfizerja, Albertom Bourlom, kar je privedlo do tožbe New York Timesa.

Sodišče EU je sprejelo sodbo, ki je osupljivo vplivala na ugled Evropske komisije pod vodstvom von der Leyen. Komisija se je znašla v težavah zaradi nepripravljenosti, da razkrije kratka besedilna sporočila, ki so bila izmenjana med von der Leyen in Bourlom v času kriznega dogovarjanja o dobavi cepiv. Posel, vreden 35 milijard evrov, je vključeval nakup 1,8 milijarde odmerkov cepiva.

Odmevni primer Pfizergate

Dogajanje okoli tega primera, znanega kot Pfizergate, je pokazalo na pomanjkanje transparentnosti pri sklepanju pomembnih poslov v Evropski uniji. Računsko sodišče EU ni imelo popolnega vpogleda v sklenjene pogodbe, kar je sprožilo dodatne preiskave Evropskega javnega tožilstva.

Prizadevanja New York Timesa za pridobitev informacij

Novinarji New York Timesa, vključno z Matino Stevis-Gridneff, so se želeli dokopati do podrobnosti o sklenitvi te pogodbe. V skladu z zakonodajo o dostopu do javnih informacij so zahtevali razkritje vseh SMS sporočil med von der Leyen in Bourlom, izmenjanih v obdobju sedemnajstih mesecev od leta 2021. Komisija je njihovo zahtevo zavrnila s trditvijo, da takšna sporočila ne obstajajo ali se ne hranijo.

Tri tožbene točke proti Evropski komisiji

Sodišče EU je obravnavalo tri ključne tožbene točke, ki jih je New York Times predstavil proti Evropski komisiji:

• Kršitev lastnih uredb: Zavrnitev dostopa do informacij je bila v nasprotju s pravico do informacij, zaščiteno z Listino EU o temeljnih pravicah.
• Neupoštevanje uredbe o dokumentih: Komisija je trdila, da SMS sporočila niso uradni dokumenti, ki bi jih bilo treba hraniti.
• Kršitev načela dobrega upravljanja: Komisija ni zagotovila zadostne obrazložitve svojih odločitev.

Posledice sodbe in prihodnje preiskave

Rezultat sodbe je resen udarec za von der Leyen, saj postavlja pod vprašaj njeno spoštovanje lastnih pravil transparentnosti. Evropsko javno tožilstvo nadaljuje s preiskavami glede nakupov cepiv v EU, kar bi lahko razkrilo dodatne nepravilnosti.

Sodba Sodišča EU odraža pomembnost transparentnosti v javnih institucijah, zlasti pri tako občutljivih zadevah, kot je bila dobava cepiv v času pandemije. Primer predstavlja opozorilo o potrebi po večji odgovornosti in odprtosti evropskih voditeljev pri sklepanju poslov, ki vplivajo na milijarde državljanov.

Spletno uredništvo