Evropa razmišlja o sprostitvi zalog dizla: Slovenija je vanje letos že posegla

Razmere na svetovnem trgu dizelskega goriva se znova zaostrujejo. ZDA pozivajo evropske države, naj pripravijo strateške zaloge in jih po potrebi sprostijo na trg, ameriški predsednik Donald Trump pa je potrdil, da razmišlja celo o omejitvi izvoza ameriškega dizla. Evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen je danes potrdil, da je sprostitev rezerv ena od možnosti, o katerih razmišlja Evropska unija.

Za Slovenijo je zgodba še posebej zanimiva: država je letos v varnostne zaloge že posegla in marca zaradi motenj v preskrbi dovolila sprostitev do 30 milijonov litrov dizelskega goriva.

ZDA pritiskajo na Evropo: Sprostite zaloge

Novo opozorilo prihaja iz Združenih držav Amerike. Ameriški finančni minister Scott Bessent je evropske države pozval, naj svoje strateške zaloge dizla pripravijo na morebitno sprostitev, Reuters pa je že pred tem poročal, da naj bi Washington razmišljal tudi o omejitvi oziroma prepovedi izvoza ameriškega dizelskega goriva v Evropo, če evropske države ne bodo ukrepale. Da o omejitvi izvoza dejansko razmišlja, je nato potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump.

Takšen ukrep bi bil za Evropo občutljiv. Svetovni trg dizla je že zdaj pod pritiskom zmanjšane ponudbe in visokih cen, zato bi omejevanje ameriškega izvoza razmere lahko še zaostrilo. Trump je ob tem dejal, da bi lahko evropske države pozval k sprostitvi dela njihovih rezerv goriva, kar bi na trg kratkoročno poslalo dodatne količine in ublažilo pritisk na cene.

Evropski komisar: To je ena od možnosti

Evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen je danes potrdil, da je sprostitev zalog dizelskega goriva dejansko med možnostmi, o katerih razmišlja Evropska unija. Odločitev o splošnem evropskem sproščanju rezerv za zdaj še ni bila sprejeta, zato tudi ni mogoče govoriti o tem, koliko goriva bi države poslale na trg in kdaj bi se to zgodilo.

Že sama razprava o strateških rezervah pa kaže, da razmere niso povsem običajne. Takšne zaloge niso namenjene rednemu uravnavanju maloprodajnih cen, ampak zagotavljanju preskrbe v primeru večjih motenj. Njihova uporaba zato praviloma pride v ospredje takrat, ko običajne dobavne poti ali količine na trgu niso več dovolj zanesljive.

Za slovenske voznike to ne pomeni, da bo na bencinskih servisih zmanjkalo dizla. Trenutno ni uradnega opozorila o neposrednem pomanjkanju goriva v Sloveniji. Je pa dogajanje na mednarodnem trgu pomembno, ker se lahko zmanjšana ponudba hitro prenese v višje nabavne in nato tudi maloprodajne cene.

Slovenija je marca že odprla varnostne zaloge

Slovenija ima s takšnim ukrepom letos že izkušnjo. Vlada je 19. marca 2026 zaradi večjih motenj pri preskrbi slovenskega trga dovolila uporabo do 30 milijonov litrov dizelskega goriva iz državnih varnostnih zalog. Za izvedbo sklepa je bil zadolžen Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve.

Takrat je bilo določeno tudi, da se lahko sproščeno gorivo uporabi izključno za prodajo na slovenskem trgu in ga ni dovoljeno izvažati. Do prevzema so bila upravičena podjetja gospodarske javne službe, ki so vplačevala nadomestilo za oblikovanje obveznih rezerv. Ukrep torej ni pomenil, da bi država sama začela prodajati dizel voznikom, ampak je dodatne količine iz rezerv usmerila v običajne dobavne kanale.

Če bi Evropska unija oziroma posamezne države zdaj sprejele novo odločitev o sproščanju rezerv, bi bilo zato zanimivo predvsem vprašanje, ali bi morala Slovenija letos v svoje zaloge poseči že drugič.

Dodaten pritisk prihaja tudi s Kitajske

Razmere dodatno zapleta Kitajska. Kitajske rafinerije so ustavile izvoz nekaterih naftnih derivatov, saj želi Peking zaradi nizkih domačih zalog in povečanega povpraševanja več goriva zadržati na domačem trgu. Po poročanju Reutersa je PetroChina odpovedala nekatere za oktober predvidene izvozne pošiljke, svetovalno podjetje GL Consulting pa opozarja, da so kitajske zaloge bencina in dizla trenutno na najnižji ravni v zadnjih sedmih letih.

To je pomembno zato, ker težava ni omejena zgolj na odnos med ZDA in Evropo. Če veliki proizvajalci in izvozniki začnejo omejevati količine, ki jih pošiljajo na mednarodni trg, postane ponudba tesnejša, konkurenca za razpoložljivo gorivo pa večja. V takšnih razmerah strateške rezerve državam kupijo predvsem čas, ne morejo pa dolgoročno nadomestiti manjkajoče proizvodnje ali uvoza.

Prav zato je sproščanje rezerv lahko učinkovito kot kratkoročen ukrep, precej manj pa kot trajna rešitev. Če bi se zmanjšana ponudba nadaljevala več mesecev, bi morale države izpraznjene strateške zaloge prej ali slej tudi ponovno napolniti.

Dizel se je ta teden pocenil, toda še vedno stane 1,929 evra

Zanimivo je, da trenutnega zaostrovanja na svetovnem trgu slovenski vozniki ta teden še ne občutijo skozi novo podražitev. Najvišja dovoljena cena dizla zunaj avtocest in hitrih cest od 29. septembra znaša 1,929 evra za liter, medtem ko je teden prej znašala 2,012 evra. Liter se je tako pocenil za 8,3 centa.

Toda pogled nekoliko dlje nazaj pokaže drugačno sliko. V primerljivem obdobju lani je regulirana cena dizla znašala približno 1,49 evra za liter, kar pomeni, da je današnja cena še vedno občutno višja. Pri 50-litrskem rezervoarju voznik po trenutni regulirani ceni za dizel odšteje približno 96,45 evra.

Država trenutno rast cen blaži tudi z davčnimi in regulativnimi ukrepi. Vlada je podaljšala začasno oprostitev okoljske dajatve za motorni bencin, dizel in kurilno olje, pri cenah zunaj avtocest pa še naprej velja regulacija. Ministrstvo ocenjuje, da kombinacija regulacije in davčnih ukrepov pri 50 litrih dizla trenutno potrošniku pomeni približno 15,20 evra prihranka v primerjavi s ceno brez teh ukrepov.

Kaj bi pomenila ameriška prepoved izvoza?

Veliko bo odvisno od tega, ali bo Trump grožnjo z omejitvijo izvoza dejansko uresničil. ZDA so pomemben dobavitelj dizelskega goriva na mednarodni trg, zato bi odstranitev dela ameriških količin povečala pritisk predvsem na območjih, ki so od uvoza bolj odvisna.

Za Evropo bi to pomenilo iskanje dodatnih količin pri drugih dobaviteljih, kar bi povečalo konkurenco na svetovnem trgu. Če bi istočasno izvoz omejevale še druge države, bi se lahko pritisk na evropske veleprodajne cene hitro povečal. Sprostitev strateških zalog bi lahko takšen šok ublažila, ne bi pa odpravila njegovega vzroka.

Zato bo v prihodnjih dneh pomembno spremljati predvsem dve odločitvi: ali bodo ZDA dejansko omejile izvoz in ali se bodo članice Evropske unije odzvale z usklajenim sproščanjem strateških rezerv.

Sloveniji dizla ne zmanjkuje, opozorilni znaki pa so očitni

Za slovenske voznike trenutno ni razloga za panično polnjenje rezervoarjev. Ni uradnih podatkov, da bi bila neposredna oskrba slovenskih bencinskih servisov ogrožena, niti danes ni bila objavljena nova odločitev slovenske vlade o sprostitvi dodatnih količin iz državnih rezerv.

Toda kombinacija dogodkov je vredna pozornosti: Kitajska omejuje izvoz, ZDA govorijo o možni prepovedi svojega izvoza v Evropo, Washington poziva evropske države k sproščanju rezerv, Evropska komisija pa priznava, da je takšen ukrep dejansko na mizi. Slovenija je ob tem že marca uporabila možnost sprostitve do 30 milijonov litrov dizla iz svojih varnostnih zalog.

Vprašanje zato trenutno ni, ali bo jutri na slovenskih črpalkah zmanjkalo dizla. Precej pomembnejše je, koliko časa bodo napete razmere na mednarodnem trgu trajale in kakšen račun bodo na koncu prinesle evropskim ter slovenskim voznikom.

Spletno uredništvo