DružbaPolitikaSlovenijaSvet

Za zakrit obraz na javnem kraju tudi do 5000 evrov globe: Kdaj bo dovoljen in kdo bo odločal?

Vlada je potrdila predlog zakonskih sprememb, po katerih bi morali imeti ljudje na javnih krajih obraz razkrit toliko, da bi bilo mogoče prepoznati njihove obrazne poteze. Za kršitve so predvidene globe od 200 do 600 evrov, ob nasilnem ravnanju pa celo do 5000 evrov. Predlog dopušča nekatere izjeme, vendar med njimi izrecno ne navaja verskih razlogov. Ob tem se odpira tudi vprašanje, kje bo meja med običajnim zakrivanjem obraza in prekrškom.

Slovenija bi lahko dobila nova pravila glede zakrivanja obraza na javnih krajih. Vlada je v četrtek, 5. novembra, potrdila predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru ter ga poslala v državni zbor v obravnavo po skrajšanem postopku. Sprememba predvideva, da mora imeti posameznik na javnem kraju obraz razkrit tako, da so njegove obrazne poteze prepoznavne. Namen ukrepa je po pojasnilih ministrstva za notranje zadeve in javno upravo povečati javno varnost ter pristojnim organom olajšati preverjanje identitete.

Predlog ne določa splošne prepovedi posameznih oblačil ali pokrival, temveč se osredotoča na zakrivanje obraza do te mere, da prepoznavanje osebe ni mogoče. Kljub temu bi nova ureditev lahko vplivala na različne vsakdanje okoliščine, od uporabe zaščitnih pokrival do udeležbe na javnih zbiranjih in nošenja oblačil, povezanih z verskimi običaji.

Od 200 do 600 evrov globe, ob nasilju bistveno več

Za posameznika, ki bi na javnem kraju kršil predlagano obveznost razkritja obraza, je predvidena globa od 200 do 600 evrov. Bistveno strožje sankcije pa so predlagane za primere, ko bi bila oseba z zakritim obrazom udeležena v nasilnem ravnanju, napadih na premoženje ali drugih dejanjih, s katerimi bi ogrožala javni red in mir. V takšnih primerih bi globa znašala od 1500 do 5000 evrov.

Vlada predlog utemeljuje s potrebo po učinkovitejšem zagotavljanju varnosti na javnih krajih. Zakrit obraz lahko oteži prepoznavanje posameznikov, zlasti ob množičnih dogodkih, protestih ali drugih okoliščinah, v katerih mora policija ugotavljati identiteto oseb oziroma obravnavati kršitve javnega reda. Predlagana ureditev zato uvaja načelo prepoznavnosti obraza kot enega od elementov javne varnosti.

Pri tem je pomembno razlikovati med običajno kršitvijo predlagane določbe in njenimi strožjimi posledicami ob nasilnem ravnanju. Najvišja predvidena globa 5000 evrov torej ni splošna kazen za vsakega posameznika, ki ima na javnem kraju zakrit obraz, temveč je povezana z dodatnimi okoliščinami ogrožanja javnega reda in miru.

Kdaj bo zakrivanje obraza dovoljeno?

Predlog novele predvideva izjeme za primere, ko je zakrivanje obraza potrebno zaradi zdravstvenih ali poklicnih razlogov, športnih dejavnosti ter umetniških, kulturnih oziroma tradicionalnih prireditev. To pomeni, da zakonodajalec ne želi prepovedati vseh oblik zaščite ali zakrivanja obraza, temveč določiti splošno pravilo, od katerega bi bile v posebej opredeljenih okoliščinah dovoljene izjeme.

Med zdravstvene razloge lahko denimo spada uporaba zaščitne maske, pri poklicnih dejavnostih pa zaščitna oprema, ki je potrebna zaradi varnosti pri delu. Pri športu je zakrivanje obraza lahko povezano z uporabo čelad in druge zaščitne opreme, pri kulturnih in tradicionalnih dogodkih pa z maskami, ki so sestavni del prireditve.

Posebno vprašanje predstavlja zakrivanje obraza zaradi vremenskih razmer. Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je v pojasnilih za 24UR zagotovil, da namen predloga ni kaznovanje ljudi, ki si obraz pred mrazom zaščitijo s šalom, ali motoristov, ki uporabljajo čelado. Kljub temu vremenski razlogi v javno predstavljenem seznamu zakonskih izjem niso izrecno navedeni, zato bo natančnost končnega besedila pomembna za uporabo pravil v praksi.

Verski razlogi niso med predvidenimi izjemami

Ena izmed občutljivejših določb predloga je povezana z verskim izražanjem. Med izjemami namreč ni posebej navedenega zakrivanja obraza iz verskih razlogov, kar bi lahko vplivalo predvsem na posameznice, ki nosijo oblačila, s katerimi je obraz v celoti ali pretežno zakrit.

Ministrstvo poudarja, da sprememba ni usmerjena proti posameznim oblačilom ali oblikam izražanja identitete. Kljub temu bo pomembno, kako bo zakonska določba uporabljena v praksi, saj lahko splošno pravilo o prepoznavnosti obraza poseže tudi na področje verskega izražanja. Pri takšni ureditvi se zato odpira vprašanje sorazmernosti med zagotavljanjem javne varnosti in varovanjem ustavno zagotovljenih svoboščin.

Podobne omejitve poznajo tudi nekatere druge evropske države, vendar se njihove ureditve razlikujejo tako glede izjem kot glede načina izvajanja nadzora. Slovenija bo morala pri morebitni uvedbi novih pravil jasno določiti, kdaj je zakrivanje obraza dopustno in kdaj predstavlja prekršek.

Kdo bo odločal, ali je obraz dovolj razkrit?

Eno ključnih vprašanj predlagane ureditve je, kako bodo policisti v konkretnih primerih presojali, ali je posameznikov obraz dovolj razkrit za prepoznavanje. Zakonska formulacija temelji na prepoznavnosti obraznih potez, vendar se lahko okoliščine na terenu precej razlikujejo. Šal, zaščitna maska, športna čelada ali druga pokrivala namreč ne zakrivajo obraza vedno v enakem obsegu.

Minister Matoz je za 24UR pojasnil, da bodo policisti znali presoditi okoliščine posameznega primera in ustrezno komunicirati z občani. Ob tem je varnostni strokovnjak Mile Nunič opozoril, da mora biti določba oblikovana dovolj jasno, da ne dopušča arbitrarnega odločanja. Po njegovem mnenju mora biti iz zakona razvidno, kdaj posameznik dejansko stori prekršek.

Prav jasnost pravil bo pomembna tudi za državljane. Če zakon predvideva denarne kazni, mora biti posamezniku razumljivo, katero ravnanje je prepovedano in v katerih primerih so dovoljene izjeme. Nejasno določene meje bi lahko povzročale različne razlage in neenotno uporabo predpisov.

Predlog spremlja tudi vprašanje posvetovalnega referenduma

Vlada je na isti seji sprejela tudi mnenje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih. Ocenila je, da gre za pomembno družbeno vprašanje, o katerem je utemeljeno pridobiti mnenje volivcev, zato je predlog za razpis referenduma podprla.

To pa še ne pomeni, da je referendum že razpisan. O nadaljnjih postopkih bodo odločali pristojni organi, zakonodajni predlog pa medtem čaka parlamentarno obravnavo. Poslanci bodo lahko razpravljali tudi o obsegu izjem, višini glob in natančnejši opredelitvi okoliščin, v katerih bi zakrivanje obraza pomenilo kršitev.

Če bo zakon sprejet, bo Slovenija dobila novo splošno pravilo o prepoznavnosti obraza na javnih krajih. Do takrat pa predlagane globe in omejitve še ne veljajo. Končna vsebina ureditve bo odvisna od odločitve državnega zbora.

 

Spletno uredništvo

Povezane objave

Back to top button