Kako je Slovenija v 2025 znižala davčni dolg za 4,6 %
Davčni dolg v Sloveniji je v letu 2025 zabeležil 4,6-odstotni upad, kar je rezultat več ukrepov in prilagoditev, ki jih je izvedla Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Na današnji seji Vlade RS je bilo obravnavano poročilo, ki zajema vse štiri javnofinančne blagajne: državni proračun, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter proračune občin. Vlada je sklenila, da se preuči možnost pobota davčnega dolga.
Rast javnofinančnih prihodkov
V letu 2025 je FURS za vse navedene blagajne pobral 26,6 milijarde evrov prihodkov, kar predstavlja 5,9-odstotno rast v primerjavi s prejšnjim letom. Na stanje davčnega dolga je vplivala tudi 5,8-odstotna rast odmerjenih in obračunanih davčnih obveznosti. Pomemben dejavnik je bil tudi uvedba novega obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Da bi zmanjšali neplačane obveznosti, je FURS izvedel številne ukrepe, vključno s spodbujanjem prostovoljnega plačila in izterjave. Glede na poročilo finančnega ministrstva se je delež davčnega dolga v vseh letno pobranih javnofinančnih prihodkih FURS-a v letu 2025 zmanjšal na 3,2 odstotka. Za primerjavo, v letu 2014, ko je bil FURS ustanovljen, je ta delež znašal 10,4 odstotka.
Razdelitev davčnega dolga
Davčni dolg se deli na aktivni in pogojno izterljivi dolg. Aktivni dolg je na dan 31. december 2025 znašal 451 milijonov evrov, medtem ko je pogojno izterljivega dolga bilo za 410 milijonov evrov. Od tega je bilo 242 milijonov evrov prijavljenih v insolvenčne postopke, kar pomeni, da FURS zanje ne sme izvajati postopkov izvršbe ali zavarovanja.
Pogled na dolg, ki je nastal in zapadel v letu 2025, razkriva, da je na zadnji dan decembra skupni dolg za vse javnofinančne blagajne znašal 259 milijonov evrov. Ta številka je pomembna za razumevanje dinamike dolgoročnega zmanjševanja davčnega dolga.
Spletno uredništvo Toti Maribor
