Napetosti med Iranom in ZDA naraščajo: Pogajanja na mrtvi točki
V Teheranu se odvija dramatičen preobrat, saj Iran zavrača vsakršno možnost pogajanj z Združenimi državami Amerike. Po smrti vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v ameriško-izraelskih napadih, se zdi, da bo njegova politika ostala enaka. Opozicijska televizija Iran International poroča, da revolucionarna garda podpira izbiro njegovega sina, Modžtabe Hameneja, za naslednika. Kljub temu da Modžtaba Hamenej ni visok duhovnik in da doslej ni imel uradne vloge v režimu, naj bi imel dobre povezave z revolucionarno gardo. Pomočnik pokojnega voditelja, Mohamed Mohber, je potrdil, da Iran nima zaupanja v Američane in da se z njimi ne namerava pogajati.
Spremembe na iranskem političnem vrhu
Ahmad Hatami, visoki iranski klerik, je za državno televizijo povedal, da je država blizu imenovanja novega vrhovnega voditelja. Vplivna iranska skupščina strokovnjakov, ki šteje 88 članov, je odgovorna za imenovanje tega voditelja. Vse oči so zdaj uprte v Modžtaba Hameneja, ki ga podpirajo revolucionarna garda in nekateri izraelski mediji, ki ga že vidijo kot najverjetnejšega kandidata za vodstvo države.
Iran in ZDA: Brez zaupanja in dialoga
Mohamed Mohber je poudaril, da Teheran ni pripravljen na pogovore z ZDA, saj ne zaupa njihovim namenom. Ameriški napadi na Teheran so povzročili neštete žrtve, medtem ko iranska revolucionarna garda nadaljuje z obstreljevanjem ameriških in izraelskih ciljev. Iranski zunanji minister Abas Aragči je obtožil Donalda Trumpa, da je izdal diplomacijo, potem ko so sredi pogajanj začeli z napadi.
Izraelska vojaška grožnja in posledice
Izraelski obrambni minister Israel Katz je zagrozil z atentatom na vsakega iranskega voditelja, ki bo izbran kot naslednik Hameneja. Izraelska vojska je začela nov niz napadov na Iran, pri čemer je napadla več deset ciljev, vključno s poveljniškimi centri v Teheranu. Iran se je odzval s številnimi raketnimi napadi, kar je še dodatno zaostrilo napetosti v regiji.
Posledice za Bližnji vzhod
Napadi so se razširili tudi na zalivske države, kjer imajo ZDA vojaška oporišča. Balistična raketa je zadela vojaško oporišče Al Udeid v Katarju, ameriški konzulat v Dubaju pa je bil poškodovan v napadu z dronom. Ameriško veleposlaništvo v več bližnjevzhodnih državah je evakuiralo svoje nenujno osebje zaradi varnostnih tveganj, ki jih predstavljajo iranski napadi.
Mednarodne reakcije in humanitarna kriza
Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil s prekinitvijo trgovinskih odnosov s Španijo, ker ni dovolila uporabe svojih vojaških oporišč za napade na Iran. Španija ostaja zavezana mednarodnemu pravu in miru. Po podatkih HRANA je v ameriško-izraelskih napadih v Iranu umrlo več kot 1000 civilistov, med njimi 181 otrok, kar je sprožilo mednarodne obsodbe in zahteve po takojšnjem prenehanju napadov.
Spletno uredništvo Toti Maribor
Slika je simbolična.
