Otroci delavcev, ki delajo v tujini, se soočajo z birokratskimi izzivi pri pridobivanju državne štipendije. Kljub pravočasni oddaji vloge lahko do nje najhitreje pridejo šele marca. Bralec, zaposlen v Avstriji, je opozoril na težave, ki jih imajo otroci čezmejnih delavcev pri uveljavljanju pravice do državne štipendije.
Po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je upravičenost do štipendije odvisna od dohodka iz preteklega koledarskega leta, pri čemer je potrebno predložiti odločbo o odmeri dohodnine. Vendar pa Finančna uprava RS izda te odločbe šele februarja ali še kasneje, kar pomeni, da otroci septembra ali oktobra ne morejo pridobiti vseh potrebnih potrdil za štipendijo.
Starejši hčeri štipendija za nazaj, mlajši ne
Bralec je opisal, da vsako leto že septembra vloži vlogo za štipendijo, a zaradi zamud pri pridobivanju odločbe o dohodnini vloge ne odobrijo. Ko oče končno prejme odločbo, jo posreduje Centru za socialno delo (CSD). Starejši hčerki je bila štipendija priznana za nazaj, medtem ko pri mlajši hčerki letos to ni bilo mogoče. CSD je odločil na podlagi očetovih dohodkov iz Avstrije, kar je povzročilo, da je družina presegla dohodkovni prag za štipendijo, saj so bili upoštevani tudi stroški, ki jih Furs sicer odšteje.
Pritožba družine na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ni bila uspešna. Socialni delavec je svetoval, naj družina po pridobitvi odločbe o dohodnini vloži novo vlogo in zahteva izplačilo za nazaj. Kljub temu mlajša hčerka ni prejela retroaktivne štipendije, temveč so ji priznavali le od marca dalje.
Zakonski okvir predvideva, da se pri odločanju za štipendijo upoštevajo podatki za predpreteklo leto, če za preteklo leto še niso dostopni. Vendar pa je CSD zavrnil prvo vlogo družine, kar je bila napaka. Socialni delavec je družini svetoval, da vloži novo vlogo, kar je bila napačna usmeritev.
Na Skupnosti CSD Slovenije priznavajo, da zaposleni niso vedno prepričani, kako ravnati v tovrstnih primerih. Kompleksnost zakonodaje in zahtevnost primerov dohodkov iz tujine zahtevata dodatno strokovno znanje.
Vpliv na višino štipendije
Pri odločanju o štipendiji CSD upošteva potrdilo o celoletnem dohodku, ki pa ne odšteje stroškov prevoza in malice, kar pomeni, da je dohodek lahko višji, kot bi bil po Fursovi odločbi. To lahko vpliva na višino štipendije, ki je zaradi tega nižja ali pa sploh ni priznana.
Na MDDSZ opozarjajo, da je Fursova odločba edina zanesljiva podlaga za pravilen izračun dohodka, saj šele ko je izdana, CSD lahko upošteva znižani dohodek.
Možne rešitve za družine
Če podatki za preteklo leto niso na voljo, se lahko uporabijo podatki za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega leta. Kljub temu se na ministrstvu zdi, da je podobnih primerov le malo, zato večjih sprememb ni na vidiku. Slovencev, ki delajo v tujini, je veliko, kar pomeni, da se številne družine soočajo z enakimi težavami.
Na CSD zaposleni priporočajo, da se družine pred oddajo vloge posvetujejo s socialnimi delavci in pridobijo natančna pisna pojasnila. V primeru zavrnitve vloge naj vložijo pritožbo ali po prejemu odločbe Fursa zahtevajo obnovo postopka.
Na Skupnosti CSD Slovenije si prizadevajo za izboljšave na tem področju in hitrejšo izmenjavo podatkov med institucijami, kar bi olajšalo postopke za družine. Državna štipendija je ključna za socialno šibkejše družine, zato je še posebej pomembno, da so postopki učinkoviti in da otroci ne ostanejo brez podpore zaradi birokratskih zapletov.
Spletno uredništvo
