Velika mednarodna akcija proti spolnim zlorabam otrok: Med 48 osumljenci tudi osem Slovencev, v BiH štiri aretacije

Mednarodna kriminalistična operacija Mozaik 2026 je razkrila obsežno spletno razširjanje posnetkov spolnih zlorab otrok. Policisti iz Slovenije in več drugih evropskih držav so opravili 42 hišnih preiskav pri 48 osumljencih ter identificirali devet otrok, ki so bili žrtve spolnega nasilja. Med osumljenci je osem slovenskih državljanov, pri katerih so kriminalisti zasegli kar 177 elektronskih naprav.
Preiskava pa ima tudi pomembno mednarodno razsežnost: v Bosni in Hercegovini so v okviru iste operacije prijeli štiri osebe, ki naj bi prek družbenih omrežij vzpostavljale stik z otroki in jih napeljevale k ustvarjanju spolno eksplicitnih posnetkov. Preiskovalci opozarjajo, da je analiza zaseženih podatkov šele naslednja faza in da bi lahko razkrila dodatne žrtve.
Slovenska policija je danes, 18. novembra, predstavila rezultate obsežne mednarodne operacije Mozaik 2026, v kateri so kriminalisti preiskovali pridobivanje, posedovanje in razširjanje gradiva, ki prikazuje spolne zlorabe otrok. Operacija je potekala v sodelovanju z Europolom ter policijami Madžarske, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Albanije.
Na novinarski konferenci Generalne policijske uprave sta podrobnosti predstavila Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto, in višji kriminalistični inšpektor specialist Primož Podbelšek.
Zaključne aktivnosti so potekale med 1. in 12. junijem letos. Kriminalisti so v sodelujočih državah opravili 42 hišnih preiskav pri 48 osumljencih, pri čemer so identificirali devet otrok, ki so bili žrtve spolnih zlorab.
Preiskava se nadaljuje tudi po današnji predstavitvi rezultatov. Policisti bodo morali pregledati obsežno količino zaseženega digitalnega gradiva, zavarovati dokaze in poskušati ugotoviti identiteto morebitnih dodatnih žrtev.
Osem slovenskih osumljencev, preiskave v šestih policijskih upravah
Slovenski kriminalisti so identificirali osem državljanov, ki jih sumijo pridobivanja in razširjanja fotografij ter videoposnetkov spolnih zlorab mladoletnih oseb.
Osumljenci prihajajo z območij policijskih uprav Ljubljana, Novo mesto, Maribor, Kranj, Murska Sobota in Celje. Po navedbah policije nihče od njih pred tem še ni bil obravnavan zaradi tovrstnih kaznivih dejanj.
Na območju omenjenih policijskih uprav so kriminalisti opravili osem hišnih preiskav. Pri tem so zasegli 177 elektronskih naprav in drugih nosilcev podatkov ter večjo količino zgoščenk. Med zaseženimi predmeti so bile tudi manjše količine prepovedanih drog, med drugim kokain, metilon in tri tablete ekstazija.
Obseg zaseženih naprav kaže, kako zahtevna bo nadaljnja digitalna forenzična preiskava. Posamezna naprava lahko vsebuje veliko število datotek, podatkov o komunikaciji in drugih digitalnih sledi, ki jih morajo preiskovalci pregledati ter povezati s konkretnimi osumljenci.
Policija bo na podlagi zbranih dokazov nadaljevala postopke in o ugotovitvah obvestila pristojna državna tožilstva.
Sedem osumljencev uporabljalo omrežja za izmenjavo datotek, eden Discord
Po poročanju bosanskega portala Klix.ba, ki je povzel podrobnejše izjave slovenskih kriminalistov, so preiskovalci sedem slovenskih osumljencev identificirali s spremljanjem omrežij za neposredno izmenjavo datotek, znanih kot peer-to-peer oziroma P2P.
Pri osmem osumljencu naj bi bilo razširjanje spornega gradiva povezano s platformo Discord, ki jo sicer uporabljajo številne spletne skupnosti za komunikacijo in izmenjavo vsebin.
Omrežja P2P omogočajo neposredno izmenjavo datotek med uporabniki. Takšna tehnologija ima številne zakonite uporabe, vendar jo lahko storilci zlorabijo za razširjanje prepovedanih vsebin.
Podobno velja za komunikacijske platforme, na katerih lahko uporabniki ustvarjajo zasebne skupine, pošiljajo sporočila in izmenjujejo datoteke. Sama uporaba določene platforme seveda ne pomeni nezakonitega ravnanja, vendar lahko kriminalisti ob sumu kaznivih dejanj analizirajo digitalne sledi in druge zakonito pridobljene podatke.
Podbelšek je po navedbah Klix.ba opozoril, da uporabniki interneta tudi pri nezakonitih dejavnostih puščajo sledi. Prav takšne sledi so lahko pomembne za identifikacijo oseb, ki gradivo pridobivajo in razširjajo.
Slovenski osumljenci naj ne bi sami fizično zlorabljali otrok
Robert Tekavec je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da po dosedanjih ugotovitvah slovenski osumljenci niso sami izdelovali gradiva, ki je predmet preiskave, prav tako niso ugotovili, da bi sami fizično spolno zlorabljali otroke.
Preiskovalci jih povezujejo predvsem s pridobivanjem in razširjanjem posnetkov zlorab. Po doslej zbranih podatkih so delovali samostojno, slovenska policija pa trenutno nima dokazov, da bi bili med seboj povezani v organizirano mednarodno kriminalno mrežo.
To je pomembna razlika, saj sodelovanje več držav v skupni policijski operaciji še ne pomeni, da so vsi osumljenci del iste kriminalne združbe.
Prav tako je policija sporočila, da med devetimi doslej identificiranimi otroki, ki so bili žrtve zlorab, ni slovenskih otrok. To se nanaša na dosedanje ugotovitve letošnje operacije, ne pa na vse primere spolnega izkoriščanja otrok, ki jih obravnava slovenska policija.
Kriminalisti bodo pregled zaseženega gradiva nadaljevali tudi zaradi ugotavljanja identitete drugih otrok, katerih zlorabe bi lahko bile dokumentirane na fotografijah ali videoposnetkih.
V Bosni in Hercegovini štiri aretacije: Osumljenci naj bi neposredno nagovarjali otroke
Posebej resne informacije prihajajo iz Bosne in Hercegovine, kjer so policisti Republike Srbske v okviru operacije Mozaik 2026 prijeli štiri osumljence.
O aretacijah danes poročajo bosanski mediji Raport, Radio Sarajevo, Glas Srpske in javna radiotelevizija RTRS, ki povzemajo sporočilo tamkajšnjega ministrstva za notranje zadeve.
Policisti so po odredbah pristojnih sodišč opravili preiskave na petih lokacijah, ki so jih uporabljali osumljenci. Zasegli so mobilne telefone, prenosne računalnike, USB-nosilce, pomnilniške in SIM-kartice ter druge predmete, ki bi lahko bili povezani z domnevnimi kaznivimi dejanji.
Po navedbah notranjega ministrstva Republike Srbske so osumljenci prek družbenih omrežij objavljali in izmenjevali gradivo spolnih zlorab otrok. Preiskovalci pa jim očitajo tudi neposredno vzpostavljanje stikov z mladoletnimi osebami.
Osumljenci naj bi otrokom pošiljali fotografije in jih napeljevali k izdelavi spolno eksplicitnega gradiva. Gre za posebej nevarno obliko spletnega spolnega izkoriščanja, pri kateri storilec otroka ne obravnava zgolj kot predmet posnetkov, temveč ga poskuša neposredno vključiti v ustvarjanje novega gradiva.
Pri izvedbi operacije so sodelovali tudi policisti iz Banjaluke in Bijeljine.
Očitki, ki jih navajajo bosanski preiskovalci, se nanašajo na osumljence v Republiki Srbski in jih ni mogoče pripisovati osmim slovenskim državljanom.
Devet identificiranih otrok: Najpomembnejši rezultat mednarodne operacije
Čeprav pozornost javnosti pogosto pritegnejo število osumljencev, hišnih preiskav in zaseženih naprav, je z vidika zaščite otrok najpomembnejši rezultat identifikacija devetih žrtev.
Pri preiskovanju gradiva, ki prikazuje spolne zlorabe otrok, je namreč eden ključnih ciljev ugotoviti, kdo so otroci na posnetkih, kje so nastali in ali so žrtve še vedno izpostavljene nevarnosti.
Fotografije in videoposnetki lahko vsebujejo podatke, ki preiskovalcem pomagajo ugotoviti okoliščine nastanka gradiva. Pomembni so lahko predmeti v prostoru, zvoki, jezik, druge okoliščine in digitalni podatki, če so na voljo.
Takšno delo zahteva sodelovanje strokovnjakov iz različnih držav. Posnetki lahko nastanejo v eni državi, se razširjajo prek spletnih storitev v drugi, do njih pa dostopajo uporabniki iz številnih drugih držav.
Identifikacija otroka je lahko prvi korak k zagotavljanju njegove varnosti in ustrezne pomoči. Hkrati lahko preiskovalcem omogoči odkrivanje oseb, ki so zlorabe neposredno izvajale ali organizirale.
Pomembno je tudi razumeti, da razširjanje takšnih posnetkov pomeni nadaljnje poseganje v dostojanstvo in zasebnost žrtev. Posledice spolne zlorabe se lahko zaradi ponavljajočega se širjenja gradiva nadaljujejo še dolgo po samem dejanju.
Zakaj se policija vrača k operaciji Mozaik?
Letošnja operacija je četrta zaporedna mednarodna akcija pod imenom Mozaik, v kateri slovenski kriminalisti sodelujejo s policijami iz regije Zahodnega Balkana in drugimi evropskimi partnerji.
Sodelovanje poteka v okviru evropske platforme EMPACT, namenjene usklajenemu boju proti najresnejšim oblikam organiziranega in mednarodnega kriminala.
Slovenska policija ima pri povezovanju kriminalistov iz regije pomembno vlogo. Skupaj z Europolom, Madžarsko in Hrvaško že več let razvija sodelovanje, ki omogoča izmenjavo informacij, strokovno usposabljanje in usklajeno izvajanje preiskovalnih aktivnosti.
Prednost takšnega sodelovanja je predvsem v tem, da posamezne države ne preiskujejo zgolj uporabnikov na svojem ozemlju, temveč lahko povezujejo podatke o istem gradivu, komunikacijskih kanalih in morebitnih storilcih.
Pri spletnih spolnih zlorabah otrok so državne meje pogosto manj pomembne kot pri drugih oblikah kriminalitete. Digitalno gradivo se lahko hitro razširi, zato je mednarodno sodelovanje nujno za prepoznavanje osumljencev in zaščito žrtev.
Lani v Sloveniji sedem osumljencev, leto prej enajst
Podatki iz preteklih operacij kažejo, da letošnja akcija ni osamljen primer.
V operaciji Mozaik 2025 je slovenska policija identificirala sedem osumljencev z območij policijskih uprav Ljubljana, Koper, Celje, Murska Sobota, Maribor in Novo mesto. Pri sedmih hišnih preiskavah so kriminalisti zasegli 175 elektronskih naprav in drugih nosilcev podatkov.
V celotni mednarodni operaciji so takrat opravili 44 hišnih preiskav pri 46 osumljencih ter zasegli 393 elektronskih naprav. Identificirali so 13 otrok, ki so bili žrtve spolnih zlorab.
Leta 2024 je slovenska policija v operaciji Mozaik identificirala enajst osumljencev. Pri enajstih hišnih preiskavah so zasegli 132 elektronskih naprav in drugih nosilcev podatkov.
Leta 2023 so v Sloveniji identificirali osem osumljencev, mednarodna operacija pa je zajela 39 osumljencev in 41 hišnih preiskav.
Število identificiranih osumljencev se med posameznimi leti spreminja, vendar iz teh podatkov ni mogoče neposredno sklepati, da je spletnih spolnih zlorab otrok vsako leto več ali manj. Na rezultate vplivajo tudi obseg preiskav, razpoložljive informacije, uporabljene metode in število sodelujočih držav.
Vsekakor pa ponavljanje operacij kaže, da gre za trajen in zahteven problem, ki zahteva stalno mednarodno policijsko sodelovanje.
Europol: Septembra letos identificirali še 18 otrok
Da je identifikacija žrtev eden osrednjih izzivov mednarodnih preiskav, kaže tudi druga velika Europolova operacija, izvedena septembra letos.
Med 7. in 18. septembrom so se na sedežu Europola v Haagu zbrali strokovnjaki iz 28 držav ter predstavniki Europola in Interpola. V okviru devetnajste delovne skupine za identifikacijo žrtev so analizirali 377 zbirk podatkov.
Po uradnem sporočilu Europola z dne 18. septembra so predhodno identificirali 18 otrok, ki so bili žrtve spolnih zlorab, ter geografsko povezali 147 žrtev z možnimi lokacijami. Identificirali so tudi pet domnevnih storilcev.
Ta operacija je bila ločena od Mozaika 2026, vendar nazorno kaže, kako pomembna je mednarodna analiza digitalnih dokazov.
Preiskovalci pri takšnem delu pogosto ne iščejo zgolj oseb, ki posnetke posedujejo ali razširjajo. Njihov cilj je predvsem ugotoviti, kdo so otroci, ki so bili zlorabljeni, in omogočiti ukrepanje pristojnih služb.
Vsaka nova identifikacija lahko pomeni pomemben korak pri zaščiti žrtve in razjasnitvi okoliščin kaznivega dejanja.
Kako storilci izkoriščajo družbena omrežja?
Spletne platforme in komunikacijske aplikacije so postale pomemben del vsakdanjega življenja otrok in mladostnikov. Omogočajo druženje, izobraževanje, igranje iger in izmenjavo vsebin, vendar jih lahko storilci uporabljajo tudi za vzpostavljanje stikov z mladoletnimi osebami.
Ena od oblik spletnega spolnega izkoriščanja je postopno pridobivanje otrokovega zaupanja. Storilec se lahko predstavlja kot vrstnik, prijatelj ali oseba s podobnimi interesi, nato pa poskuša komunikacijo usmeriti v spolno vsebino.
V nekaterih primerih otroke nagovarja k pošiljanju intimnih fotografij ali posnetkov. Če takšno gradivo pridobi, ga lahko uporabi tudi za izsiljevanje, grožnje ali nadaljnje zahteve.
Prav zato so navedbe bosanskih preiskovalcev o neposrednem nagovarjanju otrok posebej resne. Kažejo na sum ravnanja, pri katerem so storilci poskušali ustvariti novo gradivo z izkoriščanjem otrok, ne zgolj izmenjevati že obstoječe posnetke.
Za preprečevanje takšnih zlorab je pomembno, da otroci razumejo, da jim ni treba izpolnjevati zahtev neznancev ali drugih oseb, ki jih silijo v pošiljanje intimnih vsebin. Prav tako morajo vedeti, da lahko ob neprijetni ali grozeči komunikaciji poiščejo pomoč odrasle osebe, ki ji zaupajo.
Če pride do izsiljevanja, je pomembno, da otrok oziroma starši ne izpolnjujejo dodatnih zahtev storilca, temveč o dogajanju obvestijo policijo in poiščejo strokovno podporo.
Za kazniva dejanja v Sloveniji do osem let zapora
Za kazniva dejanja, povezana s pridobivanjem in razširjanjem gradiva, ki prikazuje spolne zlorabe otrok, je po navedbah slovenske policije zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do osmih let.
Višina morebitne kazni je odvisna od konkretnega kaznivega dejanja, ugotovljenih okoliščin in odločitve sodišča.
Pri letošnjih slovenskih osumljencih preiskava še poteka. Kriminalisti morajo pregledati zasežene naprave, analizirati podatke in zavarovati dokaze, nato pa bodo o ugotovitvah obvestili pristojna tožilstva.
Za vse osumljence velja domneva nedolžnosti. Identifikacija v policijski preiskavi še ne pomeni pravnomočne obsodbe, prav tako ni mogoče enačiti osumljenih oseb s storilci, katerih odgovornost je že ugotovilo sodišče.
Ob tem pa ostaja jasno, da je gradivo, ki prikazuje spolne zlorabe otrok, dokumentacija resničnega nasilja nad mladoletnimi osebami. Njegovo razširjanje pomeni dodatno škodo za žrtve in ustvarja nadaljnje možnosti za njihovo izkoriščanje.
Preiskovalce čaka še zahtevnejši del dela
Današnja predstavitev rezultatov operacije Mozaik 2026 pomeni pomemben korak, vendar še ne zaključka preiskave.
V Sloveniji je bilo zaseženih 177 elektronskih naprav, mednarodni preiskovalci pa so v okviru skupne akcije obravnavali 48 osumljencev. Digitalni dokazi bodo morali biti podrobno pregledani, pri čemer bo posebno pozornost treba nameniti morebitnim dodatnim žrtvam.
Pomembna so tudi razkritja iz Bosne in Hercegovine, kjer so bile potrjene štiri aretacije, preiskovalci pa sumijo neposredno spletno spolno izkoriščanje otrok.
Primer znova kaže, da spletno okolje ne pozna državnih meja in da so lahko posnetki zlorab razširjeni med uporabniki v številnih državah, medtem ko žrtve ostajajo neidentificirane.
Najpomembnejši rezultat operacije je dosedanja identifikacija devetih otrok, ki so bili žrtve spolnega nasilja. Vsaka nadaljnja identifikacija pa lahko pomaga razjasniti zlorabo, zaščititi otroka in omogočiti pregon odgovornih.
Za kriminaliste se zato delo nadaljuje tudi po končanih hišnih preiskavah. Prav analiza zaseženega gradiva bo lahko pokazala, kako obsežna je bila dejavnost osumljencev in ali so z njo povezane še druge žrtve.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska



