Slovenija uspešno zmanjšuje stroške emisij z izboljšanjem gozdov

Slovenija bi se lahko izognila visokim stroškom zaradi emisij toplogrednih plinov, kljub prejšnjim ocenam, ki so kazale na možnost večstomilijonskih izdatkov. Po besedah dr. Primoža Simončiča, raziskovalca na Gozdarskem inštitutu Slovenije, se stanje v gozdovih izboljšuje, saj se je prirastek dreves zmanjšal, a še vedno presega posek. To daje Sloveniji dobre možnosti, da v obdobju 2021–2025 izpolni zahteve Evropske unije glede zmanjšanja emisij.

Evropska unija od držav članic zahteva postopno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov med letoma 2021 in 2030. To vključuje ne le neposredne emisije, temveč tudi spremembe v sposobnosti narave, da veže ali sprošča ogljik. Sektor, ki vključuje kmetijske in gozdne površine, igra ključno vlogo pri doseganju teh ciljev. Lesna zaloga, ki predstavlja razmerje med prirastom in posekom dreves, ima največji vpliv na doseganje teh ciljev.

Izboljšanje stanja v gozdovih

Po najnovejših podatkih se je lesna zaloga v zadnjem času povečala. Dr. Boštjan Mali iz Gozdarskega inštituta Slovenije je pojasnil, da so se naravne nesreče, ki so v preteklosti povzročale velik sanitarni posek, v zadnjih dveh letih zmanjšale. To je prispevalo k stabilizaciji in povečevanju lesnih zalog.

»Danes je sečnja manjša, kot je bila v časih žledoloma, v preteklih desetletjih pa je bilo v gozdovih tudi manj površinskih škod. Posledica takšnih dogodkov je nihanje in počasnejše povečevanje lesnih zalog,« je dejal dr. Primož Simončič.

Vpliv naravnih dejavnikov

Razvoj gozdov je podvržen vplivom človeških dejavnosti in narave. Gozdovi se spreminjajo zaradi gospodarjenja, intenzitete sečnje, klimatskih sprememb in rabe zemljišč. Dr. Simončič opozarja, da bo potrebno uvajanje inovativnih ukrepov, saj drevje zaradi klimatskih sprememb ne reagira več enako kot v preteklosti.

»Drevje se zaradi številnih stresov ne odziva tako kot v preteklosti, suše, bolezni in druge posledice klimatskih sprememb vplivajo na manjše prirastke drevja in posledično manjše ponore ogljikovega dioksida,« je pojasnil Simončič.

Mednarodni kontekst

V Evropi se gozdove obravnava kot trajnostni vir, medtem ko se v Aziji in drugih delih sveta pogosto vzpostavljajo monokulture, kar ima posledice za biotsko pestrost in emisije toplogrednih plinov. Simončič opozarja na tveganja, ki jih prinašajo monokulture, občutljive na napade insektov in bolezni.

Slovenija je na dobri poti, da se izogne visokim stroškom zaradi emisij toplogrednih plinov. S spremenjenimi praksami in inovativnimi rešitvami lahko še naprej prispeva k trajnostnemu razvoju gozdarstva.

Spletno uredništvo Toti Maribor