DružbaPolitikaSlovenija

Samo še 546 glasov razlike: O RTV-prispevku še ni odločeno, končni odgovor prihaja iz tujine

Referendumska bitka za prihodnost RTV-prispevka je postala še tesnejša. Po ponedeljkovem štetju glasovnic, oddanih po pošti v Sloveniji, je prednost nasprotnikov ukinitve prispevka s 692 glasov padla na vsega 546. Za ukinitev je glasovalo 461.753 volivcev, proti pa 462.299. Čeprav je preštetih že 99,98 odstotka glasovnic, dokončnega rezultata še ni, saj bodo 19. oktobra ugotavljali izid glasovanja iz tujine.

Tako majhna razlika odpira pomembno vprašanje, kakšno politično sporočilo so volivci poslali vladajoči koaliciji in stranki Resni.ca, ki sta podprli referendumsko pobudo.

Poštne glasovnice zmanjšale razliko za 146 glasov

Štetje glasovnic, ki so po pošti prispele iz Slovenije, ni spremenilo vrstnega reda pri nobenem od štirih nedeljskih referendumov, vendar je dodatno zaostrilo izid glasovanja o ukinitvi obveznega RTV-prispevka. Po zadnjih začasnih podatkih Državne volilne komisije je proti ukinitvi glasovalo 50,03 odstotka volivcev, za ukinitev pa 49,97 odstotka.

Razlika je zdaj 546 glasov, kar je 146 manj kot po ponedeljkovem jutranjem štetju. Tako tesen rezultat pomeni, da je nadaljnje štetje lahko odločilno za končni odgovor na referendumsko vprašanje. Volilne komisije bodo 19. oktobra ugotavljale rezultate glasovnic, prispelih iz tujine, in glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih.

Pomembno je, da se do takrat rezultat označuje kot začasen. Čeprav je preštet skoraj ves glasovalni material, ostaja razlika dovolj majhna, da bi se lahko končno razmerje spremenilo. Prav zato trenutno ni mogoče govoriti o dokončni zmagi zagovornikov ali nasprotnikov ukinitve prispevka.

Skoraj milijon volivcev, skoraj popolna razdeljenost

Na referendumu o RTV-prispevku je po dosedanjih podatkih glasovalo 926.965 volilnih upravičencev. Udeležba na vseh štirih referendumih je dosegla 54,62 odstotka, kar daje izidom precejšnjo politično težo.

Toda pri RTV-prispevku je sporočilo volivcev predvsem to, da o predlagani spremembi ni širokega soglasja. Skoraj polovica udeležencev je podprla odpravo obveznega plačevanja, skoraj polovica pa ji je nasprotovala. Tega rezultata ni mogoče neposredno enačiti s podporo ali nasprotovanjem sedanjemu vodstvu RTV Slovenija, saj se referendumsko vprašanje ni nanašalo na njegovo delo.

Gre za pomembno razliko. Volivec lahko kritično ocenjuje program ali upravljanje javne radiotelevizije, hkrati pa meni, da je obvezni prispevek potreben za stabilno financiranje javne službe. Enako lahko nekdo podpira obstoj javne radiotelevizije, vendar želi drugačen model financiranja.

Referendum je meril podporo ukinitvi prispevka, ne zaupanja v posamezne urednike, vodstvo ali politične stranke.

Kaj lahko koalicija sklepa iz tako tesnega rezultata?

Posvetovalni referendum o ukinitvi RTV-prispevka so predlagale koalicijske stranke skupaj s stranko Resni.ca. Vprašanje je bilo politično pomembno, saj bi odprava obveznega prispevka zahtevala odločitev o drugačnem financiranju RTV Slovenija.

Toda posvetovalni referendum sam po sebi ne spreminja zakonodaje. Tudi če bi končni izid pokazal večinsko podporo ukinitvi, bi morala država šele sprejeti ustrezne zakonske spremembe in opredeliti, kako bo javna radiotelevizija financirana v prihodnje.

Sedanji rezultat zato predvsem opozarja na potrebo po podrobnejši javni razpravi. Če bi vlada predlagala odpravo prispevka, bi morala pojasniti, kateri vir bi ga nadomestil, kako bi bilo zagotovljeno stabilno financiranje in kakšne varovalke bi preprečevale morebitno politično pogojevanje proračunskih sredstev.

Nasprotniki ukinitve opozarjajo, da bi lahko neposredna odvisnost od državnega proračuna povečala politične pritiske. Zagovorniki sprememb pa poudarjajo finančno breme gospodinjstev in potrebo po drugačnem načinu financiranja. Obe vprašanji ostajata odprti ne glede na končni izid glasovanja.

Pri zakonu o parlamentarni preiskavi je rezultat jasnejši

Drugače kot pri RTV-prispevku je pri zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi razlika precej večja. Po zadnjih podatkih je proti uveljavitvi novele glasovalo 51,26 odstotka volivcev, za pa 48,74 odstotka.

Ker so nasprotniki zakona dosegli tudi zahtevani zavrnitveni kvorum, novela ne bo začela veljati. To je neposredna pravna posledica referendumskega glasovanja in pomemben rezultat za koalicijo, ki je zakon podpirala.

Na preostalih dveh posvetovalnih referendumih so volivci večinsko podprli predlagani usmeritvi. Pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom je podprlo 60,54 odstotka udeležencev, ukinitev volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah pa 55,30 odstotka.

Celoten referendumski dan je torej prinesel različne odgovore. Dva koalicijska predloga sta dobila večinsko podporo, novela zakona o parlamentarni preiskavi je bila zavrnjena, pri RTV-prispevku pa ostaja izid odprt. Takšnih rezultatov ni mogoče skrčiti na preprosto razlago, da so volivci podprli ali zavrnili vlado kot celoto.

Bodo glasovi iz tujine spremenili rezultat?

Zadnje glasovnice lahko odločijo o končnem vrstnem redu pri RTV-prispevku. Trenutna prednost nasprotnikov ukinitve je namreč tako majhna, da je treba počakati na zaključek vseh predpisanih postopkov štetja.

Do takrat velja, da je proti ukinitvi glasovalo 462.299 volivcev, za ukinitev pa 461.753. V političnem smislu je pomembno predvsem dejstvo, da je bilo skoraj 924.000 veljavnih glasov razdeljenih na dve praktično enaki skupini.

Ne glede na to, katera stran bo po dokončnem štetju dobila nekaj sto glasov več, rezultat ne bo pomenil širokega družbenega soglasja o prihodnjem financiranju RTV Slovenija. Prav to je okoliščina, ki jo bodo morali pri nadaljnjih odločitvah upoštevati tako vladajoča koalicija in Resni.ca kot nasprotniki predlagane ukinitve.

Vprašanje zato ni več samo, kdo bo na koncu dobil nekaj glasov več, temveč tudi, ali bo politika pripravljena prisluhniti skoraj enako velikima skupinama volivcev. Končni rezultat bo znan po štetju glasov iz tujine, razprava o prihodnosti javne radiotelevizije pa se z njim zagotovo ne bo končala.

Spletno uredništvo

Povezane objave

Back to top button