Pavel Rupar se danes vrača na ljubljanske ulice. Tokrat ne protestira predvsem proti vladi Roberta Goloba, kot smo bili vajeni v preteklih letih, ampak svoj shod začenja pred stavbo RTV Slovenija. Med osrednjimi zahtevami njegovega Inštituta 1. oktober je odprava obveznega RTV-prispevka. Toda ta zahteva v slovenskem političnem prostoru še zdaleč ni nova. SDS jo zagovarja že vrsto let, maja 2022 pa jo je tik po koncu tretje vlade Janeza Janše tudi formalno poskušala spraviti na referendum. Štiri leta pozneje je vprašanje ponovno pred volivci – Rupar pa je danes pred RTV z zelo podobnim sporočilom.
Prav zaradi Ruparjeve politične preteklosti je današnji shod zanimivejši od običajnega protesta pred javno radiotelevizijo. Rupar je nekdanji poslanec SDS, pozneje je z množičnimi protesti upokojencev postal eden glasnejših nasprotnikov Golobove vlade, nato pa je skušal svojo politično pot graditi samostojneje. Njegov odnos z nekdanjim političnim okoljem se je vmes zapletel in v javnosti so se pojavili tudi očitki ter medsebojna obračunavanja.
Danes pa se pri enem pomembnem političnem vprašanju njuni poti ponovno srečujeta.
Pred RTV ob isti uri, ko zaseda svet zavoda
Inštitut 1. oktober je za danes ob 15. uri napovedal shod, ki se bo začel pred stavbo RTV Slovenija. Organizatorji nasprotujejo sedanjemu načinu delovanja javnega zavoda, ena njihovih najjasnejših zahtev pa je odprava obveznega RTV-prispevka. Ob isti uri se začne tudi seja sveta RTV Slovenija. Policija je potrdila, da je z napovedanim dogodkom seznanjena in da bo izvajala ukrepe za zagotavljanje varnosti.
Ruparjeva retorika do javne radiotelevizije je precej ostra. V pozivih k udeležbi je območje pred RTV označeval celo kot začetek »zla«. Gre seveda za njegovo politično oceno javnega zavoda, ne za dejstveni opis njegovega delovanja.
Toda zahteva po odpravi prispevka je pomembnejša od Ruparjeve retorike. Prav o njej bodo namreč slovenski volivci 11. oktobra odločali na posvetovalnem referendumu. SDS trenutno javno zagovarja glas za ukinitev obveznega plačevanja in trdi, da bi se morali posamezniki sami odločati, za katere medijske vsebine želijo plačevati.
SDS je isto zahtevala že leta 2022
Kdor spremlja politične spore okoli RTV Slovenija, bo v sedanji razpravi prepoznal precej stare argumente.
SDS je že 18. maja 2022 v parlamentarni postopek vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma, na katerem bi državljane vprašali, ali naj se odpravi obvezno plačevanje RTV-prispevka. Predlagana zakonska sprememba bi fizičnim in pravnim osebam omogočila, da se same odločijo, ali bodo RTV-prispevek plačevale in v kakšni višini.
Stranka je svojo zahtevo utemeljevala z nezadovoljstvom dela javnosti s programom RTV Slovenija ter s stališčem, da posameznika ne bi smeli prisiliti k financiranju vsebin, ki jih ne želi spremljati.
To ni bila niti prva takšna pobuda iz političnega okolja SDS. Že leta prej je Slovenska demokratska mladina zbirala podpise za ukinitev obveznega prispevka, pri čemer je javno radiotelevizijo obtoževala pristranskosti, neučinkovitosti in aktivističnega informativnega programa.
Nasprotovanje sedanjemu načinu financiranja RTV je torej v političnem okolju SDS prisotno bistveno dlje od današnjega Ruparjevega protesta.
Štiri leta pozneje isto vprašanje ponovno pred volivci
Julija letos so poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati Anžeta Logarja in Resni.ca skupaj vložile tri predloge za posvetovalne referendume. Eden izmed njih se nanaša prav na vprašanje: ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka?
Državni zbor je nato avgusta potrdil razpis referendumov, glasovanje pa bo 11. oktobra.
SDS je svoje stališče pred referendumom jasno zapisala: obvezni RTV-prispevek je treba ukiniti. Stranka pri tem poudarja, da njen predlog ni predlog za ukinitev RTV Slovenija, temveč želi odpreti razpravo o drugačnem načinu financiranja javnega medijskega servisa.
Ta razlika je pomembna. Trditev, da SDS formalno predlaga ukinitev RTV Slovenija, bi bila napačna. Politični spor se vrti predvsem okoli vprašanja, kaj bi ukinitev sedanjega stabilnega vira financiranja pomenila za obseg in delovanje javnega servisa ter s čim bi ga bilo mogoče nadomestiti.
Rupar je medtem hodil svojo politično pot
Pavel Rupar je v zadnjih letih postal politično prepoznaven predvsem zaradi protestov upokojencev v času Golobove vlade. Nekdanji poslanec SDS je z Inštitutom 1. oktober organiziral več množičnih shodov, na katerih je zahteval višje pokojnine in ostro kritiziral vlado.
Toda njegovo razmerje z nekdanjim političnim okoljem ni ostalo brez zapletov.
Rupar je skušal gibanje upokojencev razvijati tudi kot samostojen politični projekt, v javnosti pa so se pojavili spori z mediji in posamezniki, povezanimi z njegovim nekdanjim političnim okoljem. Nekateri mediji so dogajanje interpretirali kot Ruparjev razhod s SDS; pri tem je treba ločiti med njegovimi javnimi izjavami in interpretacijami medijev o razlogih za spor.
Zato bi bilo preveč poenostavljeno trditi, da Rupar danes nastopa kot predstavnik SDS. Za to nimamo dokaza. Imamo pa nekaj drugega: pri RTV-prispevku danes zagovarja cilj, ki ga SDS javno in vztrajno zagovarja že leta.
Za ukinitev prispevka danes ni treba stati pod isto zastavo
Prav to je politično zanimivejše od vprašanja, ali sta Rupar in Janša trenutno prijatelja ali nasprotnika. Za dosego istega političnega cilja namreč ni nujno formalno sodelovanje.
SDS je leta 2022 predlagala odpravo obveznega RTV-prispevka. Julija letos je bila med parlamentarnimi pobudniki novega referenduma o istem vprašanju. Avgusta je javno pozvala k ukinitvi prispevka, volivci pa bodo o tem odločali 11. oktobra.
Danes je pred RTV še Rupar, ki ljudi poziva na ulico tudi zaradi nasprotovanja istemu obveznemu plačilu. To še ne dokazuje, da je protest organiziran v sodelovanju s SDS ali Janezom Janšo. Dokazuje pa, da se zahtevi v tej konkretni točki prekrivata.
Pred referendumom bo pritisk na RTV očitno samo še večji
Do referenduma 11. oktobra je ostalo manj kot tri tedne, zato današnjega protesta ni mogoče gledati povsem ločeno od širše politične razprave o prihodnjem financiranju RTV Slovenija.
Zagovorniki ukinitve prispevka poudarjajo svobodo posameznika pri odločanju, katere vsebine želi financirati. SDS ob tem izrecno pravi, da ne predlaga ukinitve RTV Slovenija, temveč drugačen, po njenem mnenju pravičnejši in preglednejši način financiranja.
Na drugi strani bo v referendumski razpravi ključno vprašanje, s katerim stabilnim virom bi sedanji prispevek nadomestili in kakšen vpliv bi imela sprememba na finančno ter institucionalno neodvisnost javnega medijskega servisa.
In prav tu današnji Ruparjev nastop dobi širši pomen.
Rupar in Janša sta v preteklih letih hodila tudi vsak po svoji politični poti in med njima so se pojavljala javna trenja. Za trditev, da danes pri RTV usklajeno sodelujeta, nimamo dokazov. Toda vprašanje se kljub temu ponuja samo: če Janez Janša in SDS že leta želita odpraviti obvezni RTV-prispevek, Rupar pa tik pred referendumom ljudi pripelje pred RTV in zahteva prav to – ali s svojim današnjim protestom, ne glede na njun osebni oziroma politični odnos, dejansko pomaga ustvarjati javni pritisk za cilj, ki ga Janša in SDS zasledujeta že leta?
Odgovora na vprašanje o morebitnem sodelovanju brez dokazov ni mogoče dati. Politični učinek prekrivanja njunih zahtev pa je nekaj, kar bodo lahko volivci pri odločanju 11. oktobra presodili sami.
Spletno uredništvo
