Minister za zdravje Tadej Ostrc po razkritju delovnega osnutka nove zdravstvene zakonodaje zagotavlja, da ministrstvo ne namerava rahljati protitobačnih ukrepov in da dokument, ki je sprožil burne odzive, ni uradni predlog zakona. Toda njegova pojasnila ne odgovorijo na najpomembnejše vprašanje: kako so se potem iz besedila, ki je nastajalo v okviru priprave zakonodaje, sploh izgubile nekatere obstoječe prepovedi? Če je šlo zgolj za nedokončan osnutek, to pojasnjuje status dokumenta, ne pa tudi njegove vsebine.
Minister za zdravje Tadej Ostrc se je danes odzval na informacije o delovnem gradivu, ki je sprožilo precej razburjenja zaradi možnega rahljanja pravil na področju alkohola in tobaka.
Njegovo sporočilo je jasno: prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih ostaja, omejitve aromatiziranih elektronskih cigaret ostajajo in ministrstvo ne pripravlja odprave ključnih protitobačnih ukrepov.
Ostrc ob tem poudarja, da dokument, o katerem se je v zadnjih dneh govorilo v javnosti, ni bil uradni predlog zakona, ampak delovno gradivo v procesu priprave zakonodaje.
To je pomembno pojasnilo. Toda samo po sebi še ne razreši vprašanj, ki jih je dokument odprl.
Če sprememb niso načrtovali, zakaj jih v besedilu ni bilo?
Prav tu se začne bistvo zgodbe.
V delovnem osnutku, ki je prišel v javnost, naj bi manjkale oziroma bile drugače urejene nekatere omejitve, ki jih poznamo danes. Med njimi so bile določbe, povezane s kajenjem v zaprtih javnih prostorih, kajenjem na območju šol, kajenjem v avtomobilih v prisotnosti otrok ter aromatiziranimi elektronskimi cigaretami.
Poleg tega se je odprlo vprašanje omejevanja prodaje alkohola v nočnem času.
Če ministrstvo teh pravil nikoli ni nameravalo spreminjati, se zato postavlja logično vprašanje: zakaj jih v različici dokumenta, ki je nastajala v okviru priprave nove zakonodaje, ni bilo?
Razlaga, da je šlo za delovni dokument, pove, da besedilo še ni bilo dokončno. Ne pojasni pa avtomatično, zakaj je bilo oblikovano tako, kot je bilo.
»Delovni osnutek« ni isto kot naključen dokument
Pri pripravi zakonodaje je povsem običajno, da obstaja več različic besedila. Členi se dodajajo, brišejo in spreminjajo, preden predlog pride v javno obravnavo oziroma v vladni postopek.
Zato bi bilo napačno vsebino delovnega osnutka predstavljati kot že sprejeto odločitev ministrstva. Toda prav tako bi bilo napačno delovni dokument obravnavati, kot da nima nobenega pomena.
Če dokument nastaja znotraj procesa priprave zakona, njegova vsebina kaže vsaj na to, katere možnosti so se v določeni fazi priprave pojavljale v besedilu. Javnost ima zato legitimno pravico vprašati, kdo je posamezne rešitve predlagal, zakaj so bile vključene oziroma izpuščene in kdaj je ministrstvo odločilo, da jih ne bo podprlo.
To je precej konkretnejše vprašanje od preprostega zagotovila, da »ničesar ne ukinjamo«.
Ostrc: Prepoved kajenja v zaprtih prostorih ostaja
Minister danes zagotavlja, da prepoved kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih ostaja. To je pomembna informacija predvsem zato, ker je Slovenija protitobačno zakonodajo v zadnjih dveh desetletjih postopoma zaostrovala. Prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih je eden najbolj prepoznavnih javnozdravstvenih ukrepov in njena morebitna odprava bi pomenila velik preobrat.
Ostrčevo današnje zagotovilo je zato nedvoumno: ministrstvo takšnega koraka ne načrtuje.
Toda javnost lahko upravičeno pričakuje še pojasnilo, kako je nastal osnutek, zaradi katerega je bilo sploh mogoče dobiti drugačen vtis.
Če je bila določena prepoved iz besedila izpuščena zgolj zaradi tehnične faze priprave novega zakona, je mogoče to precej preprosto pojasniti. Če pa so se različne možnosti dejansko tehtale, je prav tako legitimno povedati, katere in zakaj.
Kajenje v avtomobilu z otrokom – res samo nesporazum?
Med najbolj občutljivimi vprašanji je kajenje v vozilih v prisotnosti mladoletnih oseb. Sedanja ureditev je namenjena zaščiti otrok in drugih mladoletnikov pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v majhnem zaprtem prostoru, iz katerega se sami pogosto ne morejo umakniti. Če bi takšna prepoved iz novega zakona izginila brez nadomestne določbe, bi to pomenilo dejansko spremembo zaščite.
Zato ni dovolj zgolj reči, da se prepoved ne ukinja. Pomembno je vedeti tudi, kje bo po novi ureditvi zapisana in ali bo njena vsebina ostala enaka. Enako velja za kajenje na območju vzgojno-izobraževalnih ustanov in za omejitve novih nikotinskih izdelkov.
Posebej občutljiva zgodba so elektronske cigarete
Ministrstvo zagotavlja tudi, da ostajajo omejitve arom v elektronskih cigaretah. To področje je v zadnjih letih postalo eden glavnih javnozdravstvenih problemov predvsem zaradi uporabe elektronskih cigaret med mladostniki. Arome, embalaža in načini trženja so pomemben del razprave o tem, kako preprečiti, da bi nikotinske izdelke začeli uporabljati mladi.
Če ministrstvo na tem področju ne namerava spreminjati smeri, je to mogoče jasno zapisati v končno različico zakonodaje.
Toda ponovno ostaja vprašanje, zakaj je predhodno besedilo dopuščalo interpretacijo, da bi lahko bila ureditev drugačna.
Alkohol ostaja še večje vprašanje
Poseben del zgodbe predstavlja alkohol. V delovnem gradivu se je odprlo vprašanje nočne prodaje alkoholnih pijač oziroma omejitve prodaje med 21. in 7. uro.
Slovenija ima že sicer visoko porabo alkohola. Podatki NIJZ za leto 2025 kažejo, da je registrirana poraba znašala približno 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let ali več. Pri takšnih številkah vsaka sprememba alkoholne politike zahteva precej natančno javnozdravstveno obrazložitev.
Če ministrstvo meni, da določena omejitev ni potrebna, bi moralo pojasniti, na katerih podatkih temelji takšna odločitev. Če jo namerava ohraniti, pa bi moralo biti iz besedila jasno razvidno, kako bo urejena. Pri alkoholni politiki namreč ne govorimo samo o osebnih odločitvah posameznika. Posledice prekomernega uživanja alkohola segajo v zdravstvo, prometno varnost, nasilje, absentizem in socialne težave.
Minister lahko pomiri javnost – dokument pa zahteva razlago
Ostrčeve današnje izjave nedvomno zmanjšujejo možnost, da bi ministrstvo v končni zakonodaji dejansko odpravilo ključne protitobačne prepovedi. Toda s tem zgodba še ni zaključena.
Če je dokument napačno razumljen, lahko ministrstvo pokaže, kako je nastal in kaj posamezne različice pomenijo. Če so bile sporne možnosti dejansko na mizi, lahko pojasni, kdo jih je predlagal in zakaj so bile zavrnjene.
Oboje bi bilo bolj prepričljivo od tega, da se razprava zaključi zgolj z oznako »delovni osnutek«. Še posebej zato, ker gre za področje, kjer lahko že majhne spremembe zakonodaje vplivajo na izpostavljenost prebivalstva tobaku, nikotinu in alkoholu.
Najpomembnejša bo končna različica zakona
Na koncu bo seveda odločilno tisto, kar bo ministrstvo dejansko poslalo v nadaljnji zakonodajni postopek. Če bodo vse sedanje zaščitne določbe ostale, bo mogoče ugotoviti, da sporni delovni osnutek ni postal uradna politika ministrstva. Če bo katera od omejitev vendarle spremenjena, pa bo treba natančno pogledati, kaj se spreminja in s kakšno strokovno utemeljitvijo.
Do takrat je zato smiselno ločiti dve stvari: ni dokazano, da je ministrstvo sprejelo odločitev o rahljanju protitobačnih pravil, je pa povsem upravičeno vprašanje, zakaj je delovno besedilo sploh odprlo možnost takšne razlage.
Minister Ostrc je danes povedal, kaj ministrstvo po njegovih besedah ne namerava storiti. Naslednji korak bi moral biti še bolj konkreten: pokazati končno besedilo in pojasniti, kaj bo v njem dejansko ostalo, kaj bo iz njega izginilo in zakaj.
Šele takrat bo mogoče presoditi, ali je šlo res samo za nedokončano različico dokumenta ali pa je javno razkritje vplivalo na smer, v katero se je priprava zakona razvijala.
Spletno uredništvo
