Ogrevalna sezona prinaša nove skrbi: 100.000 Slovencev je že živelo v energetski revščini

Začetek ogrevalne sezone letos spremlja vse večja negotovost glede stroškov energije. Ob zaostrenih razmerah na mednarodnih energetskih trgih in dražjih energentih se številna gospodinjstva sprašujejo, koliko bodo v prihodnjih mesecih odštela za ogrevanje. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je bilo že lani energetsko revnih približno 59.000 gospodinjstev oziroma okoli 100.000 prebivalcev.

Za številne družine in starejše tako vprašanje ogrevanja ni več zgolj vprašanje udobja, temveč tudi tega, ali jim bo po plačilu položnic ostalo dovolj denarja za druge življenjske potrebe.

Energetska revščina prizadene več deset tisoč gospodinjstev

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2025 energetsko revnih 6,8 odstotka gospodinjstev, kar pomeni približno 59.000 gospodinjstev oziroma okoli 100.000 ljudi. Gre za prebivalce, ki se soočajo s kombinacijo nizkih dohodkov in težav pri zagotavljanju ustreznih energetskih storitev, kot so primerno ogrevanje doma, redno plačevanje računov ali bivanje v energetsko ustreznih stanovanjih.

Ti podatki so še posebej zaskrbljujoči ob začetku nove ogrevalne sezone. Zimski meseci namreč pomenijo večjo porabo energije, pri gospodinjstvih z nizkimi dohodki pa lahko že razmeroma majhna podražitev povzroči dodatne finančne težave. Še posebej ranljivi so starejši, ki živijo sami, enostarševske družine in prebivalci energetsko potratnih stanovanjskih objektov.

Energetska revščina ni omejena zgolj na gospodinjstva, ki si ogrevanja sploh ne morejo privoščiti. Pojavlja se tudi tam, kjer ljudje zaradi varčevanja ogrevajo samo posamezne prostore, znižujejo temperaturo pod primerno raven ali odlašajo s plačevanjem drugih obveznosti, da bi poravnali račune za energijo.

Posledice takšnega varčevanja so lahko dolgoročne. Prenizke temperature in vlaga v stanovanjih vplivajo na kakovost bivanja, pri starejših in kroničnih bolnikih pa lahko povečujejo tudi zdravstvena tveganja. Zato energetske revščine ni mogoče obravnavati zgolj kot vprašanje cen elektrike ali goriv, temveč tudi kot socialno in zdravstveno vprašanje.

Mednarodne razmere povečujejo negotovost

Energetski trgi so tudi letos izpostavljeni geopolitičnim tveganjem. Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu povečuje negotovost glede prihodnjih cen nafte in zemeljskega plina, kar se lahko odrazi tudi pri stroških ogrevanja v Evropi.

Vendar spremembe na svetovnih trgih ne vplivajo na vse slovenske odjemalce enako. Nekatera gospodinjstva uporabljajo zemeljski plin, druga kurilno olje, lesno biomaso, električne toplotne črpalke ali daljinsko ogrevanje. Končni stroški so zato odvisni od energenta, učinkovitosti ogrevalnega sistema, izolacije stavbe in pogodbenih pogojev dobavitelja.

Pomembna razlika je tudi med gospodinjstvi, ki energente kupujejo sproti, in tistimi, ki imajo cene določene za daljše obdobje. Lastniki hiš, ki se ogrevajo s kurilnim oljem ali lesno biomaso, lahko večji del stroškov občutijo že ob nakupu zalog za zimo, medtem ko se pri nekaterih drugih sistemih stroški razporedijo na mesečne položnice.

Zato ni mogoče govoriti o enotni podražitvi ogrevanja za vse prebivalce Slovenije. Jasno pa je, da gospodinjstva z najmanjšimi finančnimi rezervami tudi najmanjša nepričakovana povišanja cen najtežje prenesejo.

Najdražje je ogrevanje slabo izoliranih domov

Pri stroških ogrevanja pogosto ni odločilna samo cena energenta. Enako pomembno je, koliko energije stavba potrebuje, da v njej vzdržujemo primerno temperaturo. Starejše hiše brez ustrezne izolacije, dotrajana okna in neučinkoviti ogrevalni sistemi lahko povzročijo bistveno večjo porabo energije kot sodobnejši, energetsko prenovljeni objekti.

Prav tu se kaže ena največjih težav pri odpravljanju energetske revščine. Ljudje z nižjimi dohodki pogosto živijo v stanovanjih, ki bi najbolj potrebovala prenovo, vendar nimajo sredstev za zamenjavo oken, izolacijo fasade ali posodobitev ogrevanja. Zaradi tega so dolgoročno izpostavljeni višjim stroškom, čeprav lahko že zdaj za energijo namenjajo velik delež svojih prihodkov.

Subvencije za energetske prenove in pomoč ranljivim gospodinjstvom lahko zmanjšujejo to razliko, vendar so pri tem pomembni dostopnost razpisov, pogoji za pridobitev sredstev in možnost izvedbe naložbe brez visokega začetnega stroška. Pomoč je namreč učinkovita le, če jo lahko dosežejo tudi tisti, ki nimajo prihrankov.

Pri večstanovanjskih stavbah je položaj še zahtevnejši, saj o večjih energetskih prenovah praviloma odločajo etažni lastniki skupaj. Posameznik z nizkimi prihodki tako pogosto ne more sam vplivati na energetsko učinkovitost celotne stavbe.

Maribor začel ogrevalno sezono, večjih podražitev daljinske toplote ne pričakujejo

Da razmere niso povsod enake, kaže tudi primer Maribora. Energetika Maribor je 15. oktobra začela postopno vključevanje sistema daljinskega ogrevanja. Na omrežje je priključenih približno 14.400 odjemnih mest in 380 poslovnih prostorov, celotno omrežje pa meri več kot 43 kilometrov.

V podjetju so pojasnili, da so za prihajajoče obdobje pravočasno zakupili zemeljski plin in da poleg njega uporabljajo tudi lesno biomaso, visokotemperaturno toplotno črpalko na Lentu ter hranilnike energije. Zaradi takšne kombinacije virov in predhodnega zakupa energenta v letošnji ogrevalni sezoni ne pričakujejo večjih oziroma drastičnih sprememb cen toplote za svoje odjemalce.

To je pomembna informacija za mariborska gospodinjstva, vendar je ni mogoče neposredno prenesti na vso Slovenijo. Posamezni sistemi daljinskega ogrevanja imajo različne proizvodne vire, stroške in cenovne modele, zato se lahko gibanje cen med občinami razlikuje.

Mariborski primer obenem kaže, da lahko pravočasno načrtovanje nakupov energentov in razpršitev virov zmanjšata izpostavljenost kratkoročnim cenovnim nihanjem. Toda tudi pri stabilnejših cenah toplote ostaja pomembno, koliko energije porabi posamezna stavba in kakšni so prihodki njenih stanovalcev.

Kako zmanjšati stroške, ne da bi ogrožali zdravje?

Strokovnjaki za učinkovito rabo energije priporočajo, da gospodinjstva pred začetkom ogrevalne sezone preverijo stanje radiatorjev, ventilov in termostatov. Energetika Maribor na primer svetuje temperaturo okoli 21 stopinj Celzija v bivalnih prostorih, redno odzračevanje radiatorjev ter kratko in intenzivno prezračevanje prostorov.

Pomembno je tudi, da radiatorjev ne zakrivamo s pohištvom ali težkimi zavesami, saj to zmanjšuje učinkovitost oddajanja toplote. Preverjanje tesnjenja oken in vrat lahko pomaga omejiti toplotne izgube, čeprav takšni manjši ukrepi ne morejo nadomestiti celovite energetske prenove slabo izolirane stavbe.

Pri varčevanju je treba ohraniti razumno mejo. Pretirano zniževanje temperature, zlasti v stanovanjih starejših ali zdravstveno ranljivih ljudi, ni ustrezna rešitev za visoke stroške. Prav tako lahko nezadostno ogrevanje in prezračevanje povečata tveganje za vlago in plesen.

Zato je dolgoročno najpomembnejše zmanjševanje potrebne količine energije, ne pa zgolj omejevanje ogrevanja na račun kakovosti bivanja.

Zima bo pokazala, koliko so gospodinjstva res zaščitena

Podatek, da je bilo že lani okoli 100.000 prebivalcev Slovenije energetsko revnih, je resno opozorilo pred prihajajočimi hladnimi meseci. Ob mednarodni energetski negotovosti bo pomembno spremljati, kako se bodo gibale cene posameznih energentov in ali bodo obstoječi podporni ukrepi zadostovali za najbolj ranljiva gospodinjstva.

Za dolgoročno zmanjševanje energetske revščine bodo poleg cenovnih ukrepov ključne tudi energetske prenove, učinkovitejši ogrevalni sistemi in dostopna pomoč tistim, ki sami ne morejo financirati potrebnih izboljšav.

Ogrevalna sezona se šele začenja, vendar je težava že zdaj jasno vidna: za desetine tisočev slovenskih gospodinjstev toplota ni samoumevna dobrina, temveč strošek, ki lahko ogrozi družinski proračun. Uspešnost energetske in socialne politike se zato ne bo merila samo po gibanju cen na borzah, temveč tudi po tem, koliko ljudi bo lahko svoj dom ogrevalo brez strahu pred naslednjo položnico.