Od vojaka do vojnega zločinca: Kdo je bil Ratko Mladić #foto

Življenje Ratka Mladića, ki je umrl včeraj, je bilo že skoraj od rojstva prepleteno z vojsko. Njegova pot se je začela v vojno-industrijski šoli, nadaljevala na vojaški akademiji in se razvila v oficirsko kariero. Mladić je poveljeval srbskim enotam na Hrvaškem in vojski Republike Srbske v Bosni in Hercegovini.

Zločini, ki so jih pod njegovim poveljstvom zagrešile sile, so ga pripeljali v zapor v Haagu, kjer je preživel preostanek svojega življenja.

Vojaška pot in vzpon

Ratko Mladić se je rodil 12. marca 1943 v vasi Božanići, danes del Republike Srbske. Po končani vojno-industrijski šoli v Zemunu je nadaljeval šolanje na vojni akademiji kopenske vojske. Njegova oficirska kariera se je začela leta 1965 v Skopju, kjer je postal načelnik za usposabljanje v 3. vojaškem območju Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Januarja 1991 je postal pomočnik poveljnika Prištinskega korpusa.

Znani srbski novinar Dejan Anastasijević je leta 2011 za časopis Vreme zapisal, da se je Mladić v vojaškem ustroju JLA odlično znašel že od svojega 14. leta. “Sovražil je pisarniško in štabno delo ter se najbolje počutil na terenu med vojaki,” je zapisal Anastasijević. Mladić je pogosto jemal svoje otroke na vaje in pohode. Med boji ga je bilo pogosteje mogoče videti v jarkih kot v poveljniškem štabu, kar mu je prineslo veliko priljubljenost med vojaki.

Preobrazba v vojnega zločinca

Konec junija 1991 je Mladić odšel v Knin, kjer je poveljeval 9. korpusu JLA v bojih s hrvaško vojsko. Marca 1992 ga je načelnik generalštaba JLA Blagoje Adžić premestil v Sarajevo, kjer je postal poveljnik 2. vojaške oblasti JLA. S to premestitvijo se je začela njegova preobrazba. Jugoslavija je razpadla, a struktura JLA je ostala nespremenjena.

Haaško tožilstvo je navedlo, da je bil od 12. maja 1992 do konca novembra 1996 poveljnik vojske bosanskih Srbov. Na tem položaju je ostal do leta 1996 in hitro napredoval. Leta 1994 je postal generalpolkovnik. Med vojno je vojska pod njegovim poveljstvom zagrešila številne zločine, med njimi obleganje Sarajeva, kjer je umrlo več kot 12.000 civilistov, ter genocid v Srebrenici, kjer so sile bosanskih Srbov ubile več kot 8.000 Bošnjakov.

Prijetje in sojenje

Po podpisu daytonskega sporazuma novembra 1995 se je vojna v BiH končala. Mladić je bil pod pritiskom mednarodne skupnosti razrešen s čela vojske, a ostal častnik vojske Zvezne republike Jugoslavije. V Beograd se je vrnil kmalu po vojni, a se je roki pravice izmikal vse do 26. maja 2011, ko so ga prijeli v Lazarevcu v Srbiji. Haagu so ga izročili 31. maja 2011. Na haaškem sodišču se je sojenje začelo 16. maja 2012 in končalo 15. decembra 2016, z obsodbo na dosmrtni zapor naslednje leto.

Med begom je obstajalo prepričanje, da se skriva v Srbiji. Uradni Beograd je leta 2006 priznal, da je Mladić občasno bival v vojaških objektih v Srbiji. Njegova družina je vztrajala, da je mrtev, in celo vložila zahtevo, da se ga razglasi za mrtvega. Ves čas njegovega bega ga je mučilo slabo zdravje, zaradi katerega so njegovi odvetniki večkrat zahtevali predčasni izpust.

Mladićeva smrt je zaključila poglavje, ki je za mnoge ostalo odprto. Medtem ko ga nekateri Srbi še vedno vidijo kot junaka, ostaja za večino sveta simbol vojnih grozot. Kljub obsodbi na dosmrtni zapor in potrditvi kazni leta 2021 ostaja deljen zapuščina tako v Srbiji kot zunaj njenih meja.

Spletno uredništvo