Nemška podjetja v krizi: Pomanjkanje kvalificiranih delavcev ovira rast
Kar 77 odstotkov nemških podjetij trenutno čuti pomanjkanje delavcev s poklicno izobrazbo, kar je ključni izziv pri načrtovanju kadrov, po nedavni raziskavi münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo. Ta težava postavlja zaposlene v močnejši pogajalski položaj, zaradi česar imajo delodajalci omejene možnosti pri iskanju ustreznih kadrov.
Raziskava, ki jo je izvedel Ifo, razkriva, da 49 odstotkov kadrovikov meni, da so kandidati za delovna mesta v boljšem pogajalskem položaju. Nasprotno pa dobra desetina odstotkov meni, da imajo prednost delodajalci, medtem ko 40 odstotkov meni, da je razmerje izenačeno. Prav tako devet odstotkov podjetij vidi zmanjševanje števila zaposlenih kot ključen izziv pri načrtovanju kadrov.
„Pomanjkanje usposobljenega kadra se odraža tudi v postopku prijave na delovno mesto. Trenutno imajo pogajalsko moč predvsem zaposleni,“ je dejal Jonas Hennrich, raziskovalec inštituta Ifo.
Pomanjkanje kvalifikacij
Pomanjkanje kvalificiranih delavcev se še posebej odraža pri tistih, ki so zaključili poklicno usposabljanje. 77 odstotkov podjetij, ki se soočajo s to težavo, ocenjuje, da je pomanjkanje “hudo” ali “precej hudo”. Poleg tega 58 odstotkov podjetij poroča o pomanjkanju specialistov, obrtnih mojstrov ali drugih delavcev z dodatnimi kvalifikacijami.
Izzivi pri iskanju kadrov
Nemška podjetja prav tako težko zapolnijo delovna mesta za maturante in pripravnike, saj 51 odstotkov podjetij zaman išče te kadre. Poleg tega 47 odstotkov podjetij poroča o težavah pri zapolnjevanju delovnih mest, ki zahtevajo univerzitetne diplomante. Po drugi strani pa nekvalificirani delavci brez poklicnega usposabljanja niso tako zelo iskani, saj le 22 odstotkov podjetij vidi pomanjkanje v tem segmentu.
Posledice za prihodnost
To pomanjkanje usposobljenih delavcev bi lahko imelo dolgoročne posledice za nemško gospodarstvo, saj podjetja ne morejo učinkovito zapolniti prostih delovnih mest. Reševanje tega izziva bo ključnega pomena za prihodnjo gospodarsko rast in konkurenčnost države. V prihodnje bo morda potrebno več vlagati v izobraževanje in usposabljanje, da bi zadostili potrebam trga dela.
Spletno uredništvo Toti Maribor
