
V Državnem zboru je potekalo tajno glasovanje, ki je privedlo do izvolitve treh novih ustavnih sodnikov: Tamare Kek, Marka Starmana in Barbare Kresal. Tamara Kek, specialistka za davčno in gospodarsko pravo, je prejela 60 glasov podpore in le en glas proti. Marko Starman, ki se ukvarja z varstvom narave in okolja, ter Barbara Kresal, strokovnjakinja za delovno pravo, sta prejela po 55 glasov podpore, proti pa je glasovalo šest poslancev. Pri vseh treh glasovanjih je bila ena glasovnica neveljavna.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je predloge za nove ustavne sodnike poslala v Državni zbor že v začetku januarja. Vendar je kmalu umaknila predlog za imenovanje Barbare Kresal, saj je bilo videti, da ne bo prejela zadostne podpore. Namesto nje je predlagala Cirila Keršmanca. A že v petek so koalicijske skupine SD in Levica predsednici sporočile, da Keršmanca zaradi nekaterih njegovih stališč ne bodo podprle. Zato je predsednica umaknila njegov predlog in ponovno predlagala Barbaro Kresal, ki je že od začetka uživala podporo SD in Levice. Tudi poslanska skupina Svoboda je sprva dala prednost Keršmancu, vendar je kasneje podprla Kresal.
Izvolitev novih ustavnih sodnikov je spremljalo več opozoril o neprimernosti nekaterih ravnanj, svaril pred diskreditacijo kandidatov ter pomislekov o ustreznosti ureditve imenovanja. Na seji mandatno-volilne komisije prejšnji teden so Tamaro Kek in Marka Starmana podprli tudi poslanci opozicijske stranke NSi, medtem ko so bili ob obravnavi predloga za imenovanje Barbare Kresal odsotni. Poslanci SDS pa so glasovanje o kadrovskih zadevah na seji obstruirali.
Stališča SDS in formalni zapleti
Poslanec SDS Zvonko Černač je izrazil prepričanje, da bi morala predsednica republike s predlogi za imenovanje počakati na čas po parlamentarnih volitvah, saj se mandati ustavnim sodnikom iztečejo šele po volitvah. Poleg tega jih je zmotil formalni zaplet glede kandidatov, saj menijo, da je prišlo do kršitve procesa. Trdijo, da bi morali najprej glasovati o Keršmancu, in če ta ne bi dobil zadostne podpore, bi predsednica predlagala drugega kandidata. To po njihovem mnenju pomeni “neizbrisen madež” za parlament, ustavno sodišče, predsednico republike in koalicijo. Menijo, da je Keršmanc zaradi svojih stališč o svobodi govora “politično kaznovan”. Po njihovem mnenju je z današnjim glasovanjem “dokončno zabetonirana pot levičarski sestavi ustavnega sodišča, ki bo dodatno obremenjena s kršitvijo formalne procedure za devet let”.
Vse tri novoizvoljene sodnike čaka devetletni mandat na ustavnem sodišču, ki bo gotovo prinesel nove izzive in preizkušnje v slovenskem pravnem sistemu.
Nov mandat za varuhinjo človekovih pravic
Simona Drenik Bavdek je bila s 62 glasovi poslancev, brez glasu proti, izvoljena za novo varuhinjo človekovih pravic. Poleg nje sta bila potrjena tudi novi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc ter ustavni sodniki Tamara Kek, Marko Starman in Barbara Kresal. Največja opozicijska stranka SDS je napovedala obstrukcijo glasovanja zaradi nesojenega kandidata za ustavnega sodnika Cirila Keršmanca.
Odziv opozicije in predsednice republike
Opozicijska stranka SDS, pod vodstvom Zvonka Černača, je izrazila nestrinjanje s postopkom imenovanja, predvsem zaradi umika kandidature Cirila Keršmanca, ki je bil umaknjen zaradi pomanjkanja podpore iz vrst SD-ja in Levice. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je vsem izvoljenim čestitala in poudarila pomen neodvisnih institucij za delovanje pravne države.
Simona Drenik Bavdek prevzema vodstvo
Simona Drenik Bavdek je ob prevzemu funkcije izrazila hvaležnost predsednici republike in poslancem za izkazano zaupanje, ki ga dojema kot odgovornost do institucije in ljudi. Izpostavila je, da je Varuh institucija, ki mora opozarjati oblastne organe na človečnost kot merilo pravnosti. Poudarila je tudi pomembnost institucije v sodobnih izzivih, kot so podnebne spremembe, digitalne tehnologije in družbena polarizacija.
Simona Drenik Bavdek, doktorica pravnih znanosti, je v svoji dosedanji karieri zasedala pomembne funkcije, kot so vodja oddelka za človekove pravice pri ministrstvu za zunanje zadeve in članica upravnega odbora Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice. Širši javnosti je znana iz prisluškovalne afere, ki je vplivala na arbitražni postopek med Slovenijo in Hrvaško.
Novi guverner Banke Slovenije
Primož Dolenc je postal novi guverner Banke Slovenije, funkcijo pa je doslej opravljal kot namestnik. Za njegovo izvolitev je bilo potrebnih 46 glasov, prejel pa je 55 glasov podpore poslancev.
Spletno uredništvo



