Obsežna plačna reforma: Kdo bo prejel višje plače in za koliko se bodo zvišale?
Prihodnji teden bo večina javnih uslužbencev v Sloveniji občutila pozitivne učinke drugega obroka plačne reforme, saj se bodo njihove plače dvignile za najmanj 100 evrov. Do leta 2028 je predvideno, da se bodo plače v povprečju povečale za 20 odstotkov.
Ta dvig je del dogovora, sklenjenega med vlado in sindikati, ki bo javnim uslužbencem zagotovil izboljšanje plačnih pogojev v prihodnjih letih.
Plačna reforma: Drugi obrok prinaša višje plače
Naslednji teden se bo večina od 190.000 javnih uslužbencev razveselila višjih plač. Natančneje, okoli 94 odstotkov zaposlenih bo prejelo najmanj 100 evrov več na plačilni listi. To je posledica drugega obroka plačne reforme, ki prinaša 12 odstotkov od celotnega predvidenega dviga, vendar ne manj kot 100 evrov.
Reforma je bila dogovorjena v sodelovanju med vlado in sindikati, vključuje pa še štiri prihajajoče dvige, ki naj bi do leta 2028 prinesli povprečno 20-odstotni dvig plač, kar pomeni približno 400 evrov več od začetnih zneskov.
Finančni vpliv in stroški reforme
Državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec je izpostavila, da bo dvig plač postopen do leta 2028. Hkrati potekajo pogajanja o kriterijih za delovno uspešnost in plačah zaposlenih v tujini. Vlada ocenjuje, da bo reforma do leta 2028 stala 1,4 milijarde evrov, pri čemer letošnji stroški znašajo približno 368 milijonov evrov, kar je 18 milijonov več od načrtovanega.
Povečanje plačne mase, ki predstavlja 11-odstotno rast, je še posebej opazno v zdravstvu in izobraževanju, kjer so stroški višji zaradi novega sistema delovnih mest in večjega števila višje plačanih zdravnikov ter zaradi višjih plačil za povečane obveznosti v šolstvu.
Plačni strop in preboji
Ob začetku izvajanja plačne reforme je skoraj petina javnih uslužbencev, natančneje 18,5 odstotka, presegla plačni strop svojega delovnega mesta ali naziva. Med temi so najbolj zastopani zaposleni v vzgoji in izobraževanju, kjer je kar 29,2 odstotka zaposlenih doseglo preboj, sledijo pa zaposleni v državni upravi in na področju socialne varnosti.
Reforma, ki naj bi odpravila plačna nesorazmerja, je omogočila preboj za enega do štiri plačne razrede predvsem tistim, ki so pred reformo že skoraj izkoristili vsa napredovanja. Kljub temu ostajajo nerešena vprašanja za tiste, ki preboja niso dosegli, saj bi bile potrebne zakonodajne spremembe.
Javnofinančni izzivi in opozorila
Institucije, kot sta Fiskalni svet in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), opozarjajo, da so javnofinančni učinki reforme podcenjeni. Fiskalni svet napoveduje povečanje državnega primanjkljaja na 2,5 odstotka BDP do leta 2028, medtem ko ZZZS ocenjuje, da bo reforma zdravstveno blagajno do leta 2026 stala okoli 500 milijonov evrov.
Ministrstvo za javno upravo poudarja, da rast plačne mase ni zgolj posledica reforme, temveč tudi povečanega števila zaposlenih in dodatnih dogovorov v posameznih dejavnostih.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
