Obsežne spremembe v zakonodaji o zaščiti živali v veljavi: Novosti pri kastraciji pujskov, reji kokoši in označevanju mačk
20. avgust 2025, Ljubljana – Z začetkom veljavnosti novele zakona o zaščiti živali se uvajajo pomembne spremembe na področju zaščite živali. Med ključnimi novostmi so prepoved kastracije pujskov brez anestezije, ki bo začela veljati leta 2026, prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029 in obvezno označevanje mačk z letom 2027.
Te spremembe so bile sprejete z namenom, da se rejne živali obravnavajo kot čuteča bitja, kar je poudarila tudi ministrica za kmetijstvo, Mateja Čalušić.
Označevanje mačk in spremembe za prašičerejce
Po 1. januarju 2027 bodo morali lastniki poskrbeti, da bodo njihove mačke do 12. tedna starosti označene z mikročipom, kar je že praksa pri psih in mačkah, ki se premikajo iz države. Ministrica Čalušić je pojasnila, da bo ta ukrep pripomogel k boljši sledljivosti in zaščiti mačk.
Vendar pa nove določbe niso naletele le na odobravanje. Predstavniki kmetov so izrazili zaskrbljenost, da bodo slovenski prašičerejci zaradi prepovedi kastracije brez anestezije v nekonkurenčnem položaju v primerjavi z rejci v drugih evropskih državah, kjer takšnih omejitev ni. Skupina Farme Ihan, kot največji prašičerejec v državi, je že napovedala, da bodo z jesenjo prešli na uporabo splošne anestezije pri kastraciji pujskov.
Prehodno obdobje za kokošerejce in pomoč pri prestrukturiranju
Kmetje so glede prepovedi reje kokoši v kletkah zahtevali daljše prehodno obdobje do leta 2035. Kljub temu je kmetijsko ministrstvo zagotovilo, da bo le 10 odstotkov, oziroma 35 rejcev v Sloveniji, potrebovalo pomoč pri prestrukturiranju, saj še vedno uporabljajo baterijsko rejo. Ministrstvo je temu segmentu obljubilo podporo pri prehodu na humane metode reje.
Financiranje zavetišč in nove možnosti za oskrbo živali
Novela zakona prinaša tudi spremembe pri financiranju zavetišč. Od zdaj bodo občine krile stroške za skrb za zapuščeno žival prvih 60 dni, nadaljnjih 120 dni pa bo to breme prevzela država. Po preteku 180 dni bo država pokrivala 35 odstotkov stroškov, preostanek pa bo moral kriti imetnik zavetišča. Poleg tega se uvaja možnost začasnega rejništva, kar bo spodbudilo posvojitve in sproščalo kapacitete v zavetiščih.
Nove koncesije in seznam dovoljenih eksotičnih živali
Novela prav tako uvaja zakonsko podlago za vzpostavitev sistema za pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih in upokojenih kopitarjev prek podelitve koncesij. Prvi javni razpis za te koncesije mora biti objavljen v enem mesecu. Poleg tega bo moral minister, pristojen za veterinarstvo, skupaj z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, v 18 mesecih izdati seznam dovoljenih vrst eksotičnih živali.
Ta novela zakona o zaščiti živali prinaša pomembne spremembe, ki bodo vplivale na različne vidike rejništva in skrb za živali v Sloveniji. S temi ukrepi se država usmerja k bolj humani obravnavi živali in večji odgovornosti lastnikov.
Spletno uredništvo
