Nejasna prihodnost Cimosa: 175 delavcev pred izgubo službe

Cimos, eden vodilnih proizvajalcev avtomobilskih delov v Sloveniji, načrtuje odpuščanje 175 delavcev, večino od njih v Senožečah, preostale pa v Mariboru in Vuzenici. Ta odločitev prihaja v času, ko Cimos prevzema nemški finančni sklad Mutares, kar je povzročilo številne skrbi med zaposlenimi.

Sindikat SKEI, ki ga vodi Sašo Ristič, je že izrazil nezadovoljstvo z načinom priprave programa odpuščanja, ki ga označuje za nestrokovnega.

Vodstvo Cimosa je pripravilo program presežnih delavcev, vendar pa je sekretar sindikata SKEI Sašo Ristič opozoril, da program ne vsebuje ključnih informacij, kot so ohranjena delovna mesta.

“Program presežnih delavcev v Cimosu je pripravljen popolnoma nestrokovno,” je dejal Ristič.

Poleg tega je opozoril na dejstvo, da vodstvo Cimosa ni ustrezno obvestilo sveta delavcev o selitvi proizvodnje v tujino, kar naj bi bil eden izmed ključnih razlogov za odpuščanja.

Selitev proizvodnje v tujino

Po besedah Rističa naj bi Cimos svojo proizvodnjo prenesel v Gradač v Bosni in Kikindo v Srbiji, kar dodatno otežuje položaj zaposlenih v Sloveniji. Kljub tem načrtom pa vodstvo podjetja od sindikata terja hitro soglasje za izvedbo odpuščanj. Srečanje z vodstvom je predvideno za prihodnji teden, vendar pa naj bi program odpuščanja zaključili že do konca marca.

Ko je nemški finančni sklad Mutares prevzel Cimos od italijanskega Palladio Finanziaria, se je pred dobrim letom začelo špekulirati o selitvi proizvodnje v tujino. Takrat je vodstvo Cimosa zatrjevalo, da gre le za špekulacije, vendar se danes zdi, da so bili ti strahovi upravičeni. Ristič je opozoril, da bi morali zaradi preklica kolektivne pogodbe delavcem pred odpuščanji povečati plače za deset odstotkov, saj bo to vplivalo na odpravnine.

Finančne težave in dolgovi

Cimos se že dlje časa sooča s finančnimi težavami, kar je vodilo do dogovora z bankami o mirovanju in reprogramiranju dolgov. Podjetje dolguje 30 milijonov evrov Novi Ljubljanski banki, Novi KBM in Slovenskemu državnemu holdingu, dodatnih deset milijonov pa drugim bankam in International Finance Corporation. Lani so se prihodki od prodaje znatno zmanjšali in po neuradnih informacijah naj bi se ta trend nadaljeval tudi letos.

Prihodnost Cimosa in njegovih zaposlenih ostaja negotova. Podjetje si prizadeva za prestrukturiranje in zmanjšanje stroškov, toda vprašanje je, ali bo to dovolj za ohranitev stabilnosti in konkurenčnosti na trgu.

Spletno uredništvo Naša Primorska