Naftna kriza: Svet na robu bilijonske izgube, naftni velikani v dobičkih
Glede na nedavne podatke Mednarodnega denarnega sklada, ki jih je analizirala organizacija za podnebne kampanje 350.org, bi lahko, tudi če se Hormuška ožina kmalu vrne v normalno delovanje, višje cene nafte in plina povzročile približno 600 milijard dolarjev (513,6 milijarde evrov) gospodarske škode. Če se motnje v oskrbi nadaljujejo, bi lahko gospodarski udarec za gospodinjstva, podjetja in vlade presegel en bilijon dolarjev (0,86 bilijona evrov).
Ti stroški ne vključujejo posledičnih učinkov inflacije, zlasti zaradi višjih stroškov gnojil in hrane ter nižje gospodarske aktivnosti. Po drugi strani pa naftni velikani kujejo neverjetne dobičke, pri čemer so nekatere družbe svoje prihodke celo podvojile. Okoljske organizacije to označujejo kot “nespodobno bogatenje” na račun globalne krize, piše britanski The Guardian.
Naftni velikani in njihovi dobički
Britanska naftna družba BP je nedavno sporočila, da se je njihov dobiček v prvem četrtletju letošnjega leta več kot podvojil. “V naslednjih nekaj dneh bodo naftni velikani poročali o astronomskih dobičkih v prvem četrtletju, večinoma na račun vojne, zaradi katere je bilo ubitih na tisoče in osiromašenih na milijone ljudi. Tudi če se Hormuška ožina jutri ponovno odpre, se bo v naftne družbe še naprej stekala nespodobna količina denarja na račun navadnih ljudi, ki se že tako borijo za gorivo, elektriko in hrano,” je za The Guardian ocenila Anne Jellema, glavna izvršna direktorica organizacije 350.org.
Omenjena organizacija je pozvala k nujni uvedbi davka na presežne dobičke, zbran denar pa bi namenili za socialno zaščito in naložbe v obnovljive vire, ki so cenejši, čistejši in bolj zanesljivi energetski viri od fosilnih. Ta poziv je bil deležen podpore tudi na prvi konferenci koalicije za prehod od fosilnih goriv v Santa Marti v Kolumbiji, kjer več kot 50 držav in na tisoče predstavnikov civilne družbe išče načine za prenehanje odvisnosti od plina, nafte in premoga.
Globalne posledice naftne krize
V ponedeljek je več sto aktivistov demonstriralo po ulicah Santa Marte in za kratek čas blokiralo premogovno pristanišče Drummond, ki velja za eno največjih v Južni Ameriki. S seboj so imeli transparente, na katerih je med drugim pisalo: “Nič več nafte” in “Možna je tudi druga pot”.
Nekateri predstavniki vlad so opozorili, da njihovi prebivalci že trpijo zaradi pomanjkanja fosilnih goriv in drugih težav. “Marca smo zaradi krize s fosilnimi gorivi razglasili 90-dnevno izredno stanje,” je dejala Tina Stege, podnebna odposlanka za Marshallove otoke. “Vlada zdaj vsak dan ob 15. uri zapira svoja vrata, da bi varčevala z energijo. Ker se kriza nadaljuje, smo prisiljeni razmisliti o nadaljnjih ukrepih za zmanjšanje storitev, vključno z infrastrukturnimi projekti, osredotočenimi na odpornost, kot so morski zidovi in nadgradnje letališč.”
Podobne težave pestijo tudi Malavi, kjer je Chipiliro Mpinganjira, namestnik ministra za naravne vire, opozoril, da naftna kriza poslabšuje življenjski standard v državi, kjer večina ljudi že tako živi pod pragom revščine. Skok svetovnih cen goriva zvišuje stroške prometa in hrane ter vlado sili, da razmišlja o zmanjševanju proračuna za izobraževanje, zato da lahko odplača državne dolgove. “Tudi če se Hormuška ožina ponovno odpre, vemo, da se to lahko kadarkoli ponovi. Zato se moramo vsekakor odmakniti od fosilnih goriv,” je poudaril.
Afriške države in odziv na krizo
Številne afriške države so se na zvišanje cen nafte odzvale z znižanjem davkov na gorivo, kar pomeni nižje državne prihodke za zdravstvo, izobraževanje in infrastrukturo – hkrati pa dejansko subvencionirajo naftna podjetja. Skupina Planetarni varuhi (Planetary Guardians), ki jo sestavljajo nekdanji državniki, znanstveniki in aktivisti, je opozorila pred podpiranjem industrij, ki so vzrok za številne svetovne težave. Že pred vojno v Iranu so izračunali, da vlade za subvencioniranje fosilnih goriv vsako minuto porabijo 1,9 milijona dolarjev (1,63 milijona evrov), kar znaša približno 1,05 bilijona dolarjev (0,90 bilijona evrov) na leto.
“Državljani za to plačajo trikrat: na bencinski črpalki, z davki in s škodo, ki jo fosilna goriva povzročajo javnemu zdravju, planetu in gospodarstvu,” je dejala Mary Robinson, nekdanja predsednica Irske.
Slovenija in mednarodni odzivi
V imenu Slovenije je na severu Južne Amerike državni sekretar Uroš Vajgl poudaril, da delo te koalicije prizadevanj v okviru podnebnih konferenc ne nadomešča, temveč jih zgolj dopolnjuje. “Koalicija nam omogoča izmenjavo konkretnih izkušenj, tudi tistih, ki jih imamo v Sloveniji pri izvajanju nacionalnega energetsko-podnebnega načrta,” so ga citirali v ministrstvu.
Slovenija po njihovih navedbah podpira krepitev globalnih podnebnih ambicij za doseganje ciljev pariškega podnebnega sporazuma. Zavzema se za izvajanje že sprejetih zavez, za pospešen prehod od vseh fosilnih goriv ter za odpravo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva na pravičen in socialno vzdržen način. Pri tem poudarja pomen uporabe vseh razpoložljivih tehnologij, tudi ob omejeni in ciljno usmerjeni rabi tehnologije zajemanja ogljika, ter vključevanje rezultatov tovrstnih pobud v mednarodna podnebna pogajanja.
Slovenska delegacija v Santi Marti je izpostavila tudi, da je Slovenija z različnimi ukrepi že začela uresničevati prehod stran od fosilnih goriv. Konferenca koalicije za prehod od fosilnih goriv je pobuda, ki je nastala ob robu zadnje globalne podnebne konference lani jeseni v brazilskem Belemu. Med 55 sodelujočimi državami je tudi Slovenija, ki se zavzema za pospešen prehod stran od fosilnih goriv ob uporabi vseh razpoložljivih tehnologij.
V koaliciji za prehod od fosilnih goriv sodelujejo tako dobaviteljice kot porabnice fosilnih goriv, tako države v razvoju kot razvite države, v pogovorih pa so udeležene tudi osrednje mednarodne organizacije. Cilj pobude je dopolniti obstoječi proces v okviru okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja z omogočanjem dialoga o konkretnih ukrepih za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Spletno uredništvo
