Množični protesti v Mehiki zahtevajo pravico za 130.000 izginulih

V soboto so se po več mestih Mehike zbrale množice protestnikov, ki so opozarjale na več kot 130.000 pogrešanih oseb v državi in od oblasti zahtevale odločno ukrepanje. Protesti, ki so sovpadali z mednarodnim dnevom žrtev prisilnih izginotij, so potekali v Ciudadu de Mexicu, Guadalajari, Cordobi in drugih mestih.

Izginotja, povezana z vojno proti mamilom

Od leta 2007, ko je bivši predsednik Felipe Calderon razglasil vojno proti mamilom, so izginotja postala kruta realnost za mnoge mehiške družine. Izginotja so pogosto posledica prisilnih rekrutacij v mamilarske kartele ali pa posledica umorov zaradi upiranja. Poleg kartelov in organiziranih kriminalnih združb so za ta grozodejstva odgovorne tudi mehiške varnostne sile.

Glasovi obupanih družin

Sorodniki pogrešanih oseb, skupaj z aktivisti za človekove pravice, so se v soboto združili na ulicah, kjer so od vlade predsednice Claudie Sheinbaum zahtevali konkretne ukrepe za iskanje izginulih. V glavnem mestu je protest povzročil zastoje v prometu, številni udeleženci pa so nosili transparente s fotografijami svojih bližnjih in glasno pozivali k ukrepanju.

Razsežnost tragedije

V luči odsotnosti učinkovitih uradnih ukrepov so številne prizadete družine ustanovile skupine, znane kot “buscadores” (iskalci), ki preiskujejo različna območja, vključno z vasmi in puščavami severne Mehike, v iskanju namigov o lokacijah množičnih grobišč. Pogosto se morajo zanašati na informacije, ki jih prejmejo celo od kartelov.

Protesti v različnih mestih in zveznih državah so razkrili, kako globoko je problem prisilnih izginotij prizadel skupnosti in družine po celotni Mehiki. BBC poroča, da ta tragedija ni omejena le na določena območja, temveč je razširjena po celotni državi, kar še dodatno poudarja nujnost reševanja te humanitarne krize.

Spletno uredništvo