Na Hrvaškem pripravljajo veliko spremembo: Za najhujše zločine bi lahko storilci dosmrtno ostali za zapahi

Hrvaška pripravlja eno najpomembnejših sprememb kazenske zakonodaje v zadnjih letih. Storilcem najhujših kaznivih dejanj bi lahko sodišča v prihodnje izrekla dosmrtno zaporno kazen, obsojenci pa bi lahko za pogojni odpust prvič zaprosili šele po 25 letih za zapahi. Toda to ni edina novost.

Hrvaška vlada predlaga tudi strožje kazni za hudo uničevanje okolja, daljši nadzor nevarnih storilcev po prestani zaporni kazni in bistveno višje denarne kazni za podjetja. Predlogi so že v parlamentarnem postopku, njihov sprejem pa bi pomenil pomemben preobrat v hrvaški kaznovalni politiki.

Hrvaška želi uvesti najstrožjo zaporno kazen

Hrvaški minister za pravosodje Damir Habijan je v četrtek zvečer, 15. oktobra, v saboru predstavil sveženj zakonodajnih sprememb, s katerimi želi vlada zaostriti kaznovanje najhujših kaznivih dejanj. Največ pozornosti je pritegnil predlog uvedbe dosmrtnega zapora, ki ga hrvaška kazenska zakonodaja trenutno ne predvideva.

Po veljavni ureditvi lahko hrvaška sodišča za najhujša kazniva dejanja izrečejo kazen dolgotrajnega zapora. Zakonodaja predvideva zaporno kazen do 40 let, v primerih izreka enotne kazni za več kaznivih dejanj pa lahko ta doseže 50 let. Predlagana sprememba bi sodiščem omogočila, da za določene najhujše zločine namesto časovno omejene kazni izrečejo dosmrtni zapor.

To bi pomenilo, da obsojenec ob izreku sodbe ne bi imel vnaprej določenega datuma izteka kazni. Vendar dosmrtni zapor ne pomeni nujno, da bi vsak obsojenec za vedno ostal v zaporu. Predlog namreč predvideva možnost pogojnega odpusta, o katerem bi lahko pristojni organi odločali po izpolnitvi zakonskih pogojev.

Pomembno je tudi, da gre za predlog zakonodaje in ne za že sprejeto spremembo. O dokončni ureditvi bodo odločali hrvaški poslanci v nadaljnjem zakonodajnem postopku.

Za katera kazniva dejanja bi lahko izrekli dosmrtni zapor?

Dosmrtna zaporna kazen bi bila po vladnem predlogu mogoča za kazniva dejanja, za katera je že zdaj predpisana kazen dolgotrajnega zapora. Med najhujšimi dejanji, ki jih omenjajo parlamentarni dokumenti, so genocid, posebej hudi umori in teroristična kazniva dejanja s smrtnimi posledicami.

Možnost dosmrtnega zapora bi bila predvidena tudi pri izrekanju enotne kazni za več kaznivih dejanj, če bi bili izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišča bi tako dobila dodatno možnost kaznovanja storilcev, katerih dejanja sodijo med najtežje kršitve kazenskega prava.

Hrvaška vlada spremembe utemeljuje predvsem s potrebo po zaščiti družbe pred najnevarnejšimi storilci. V parlamentarnih razpravah je bilo posebej izpostavljeno vprašanje posameznikov, pri katerih lahko nevarnost za druge obstaja tudi po prestani dolgoletni zaporni kazni.

Kljub predvideni zaostritvi pa bi ostala pomembna omejitev: dosmrtne zaporne kazni ne bi bilo mogoče izreči starejšim mladoletnikom, torej osebam, ki so bile ob storitvi kaznivega dejanja stare od 16 do 18 let. Zanje bi še naprej veljala posebna pravila kaznovanja.

Po 25 letih bi lahko zaprosili za pogojni odpust

Ena najpomembnejših podrobnosti predloga je ureditev pogojnega odpusta. Obsojenec na dosmrtni zapor bi lahko prošnjo za pogojni odpust vložil šele po 25 letih prestajanja kazni. To pa ne pomeni, da bi bil po četrt stoletja samodejno izpuščen na prostost.

Pri odločanju o pogojnem odpustu bi bilo treba presojati izpolnjevanje zakonskih pogojev, med drugim tudi okoliščine, povezane z obsojenčevim vedenjem in tveganjem ponovitve kaznivih dejanj. Če pogoji ne bi bili izpolnjeni, bi obsojenec ostal v zaporu.

Takšna možnost je pomembna tudi z vidika evropskih standardov človekovih pravic. Evropsko sodišče za človekove pravice je v svoji sodni praksi poudarilo, da mora obstajati dejanska možnost ponovne presoje dosmrtne zaporne kazni. Obsojenec mora imeti možnost, da se po določenem obdobju preveri, ali še obstajajo razlogi za nadaljnje prestajanje kazni.

Prav zato hrvaški predlog vključuje možnost pogojnega odpusta po 25 letih. V parlamentarnih dokumentih so predlagatelji to povezali s tako imenovano pravico do upanja, ki jo varujejo evropski standardi.

Dosmrtni zapor bi torej lahko pomenil prestajanje kazni do smrti, vendar ne bi izključeval možnosti poznejše izpustitve, če bi bili izpolnjeni strogi pogoji.

Slovenija dosmrtni zapor pozna že od leta 2008

Čeprav je predlog na Hrvaškem sprožil veliko pozornosti, dosmrtni zapor v evropskem prostoru ni novost. Takšno kazen pozna tudi Slovenija, ki jo je v kazenski zakonik uvedla leta 2008.

Slovenska zakonodaja možnost dosmrtnega zapora predvideva za posebej huda kazniva dejanja, med drugim genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresijo, pod določenimi pogoji pa tudi za nekatere primere več najhujših kaznivih dejanj.

Tudi pri nas obstaja možnost pogojnega odpusta po 25 letih prestajanja dosmrtne zaporne kazni. Tako kot bi veljalo na Hrvaškem, to ne pomeni avtomatične izpustitve, temveč možnost presoje, ali so izpolnjeni pogoji za pogojni odpust.

Razlika med državama je torej predvsem v tem, da je Slovenija institut dosmrtnega zapora uvedla že pred skoraj dvema desetletjema, Hrvaška pa ga želi šele zdaj vključiti v svojo zakonodajo.

Primerjava je zanimiva tudi zato, ker razprava o dosmrtnem zaporu odpira širše vprašanje namena kaznovanja. Na eni strani sta zaščita družbe in kaznovanje najhujših zločinov, na drugi pa možnost rehabilitacije in ponovne vključitve obsojenca v družbo. Evropska pravna ureditev poskuša oba vidika uskladiti z zahtevo, da mora biti tudi pri najstrožjih kaznih omogočena poznejša presoja.

Dosmrtni zapor bi lahko doletel tudi povzročitelje najhujšega uničevanja okolja

Hrvaški zakonodajni predlogi prinašajo še eno pomembno novost, ki presega običajno razpravo o kaznovanju nasilnih kaznivih dejanj. Vlada želi posebej strogo kaznovati najhujše oblike uničevanja okolja, ki jih javnost pogosto označuje z izrazom ekocid.

Gre za primere izjemno hudega onesnaženja oziroma okoljske škode z nepopravljivimi ali katastrofalnimi posledicami. Predlog je povezan tudi s prenosom evropske direktive o kazenskopravnem varstvu okolja v nacionalno zakonodajo.

Minister Habijan je pojasnil, da bi bila za najhujše oblike takšnih kaznivih dejanj predvidena kazen najmanj desetih let zapora, pri posebej hudih primerih pa bi lahko sodišče izreklo tudi dolgotrajni oziroma dosmrtni zapor.

Takšna ureditev bi pomenila bistveno ostrejši pristop do povzročiteljev najhujšega uničevanja narave. Posebej pomembna je zato, ker lahko velike okoljske nesreče povzročijo dolgoročne posledice za zdravje ljudi, oskrbo z vodo, kmetijstvo, gospodarstvo in celotne ekosisteme.

Ob tem je treba razlikovati med običajnimi okoljskimi kršitvami in najhujšimi kaznivimi dejanji. Predvidena možnost dosmrtnega zapora se ne nanaša na vsako onesnaženje ali nepravilno ravnanje z odpadki, temveč na posebej hude primere, za katere bi morali biti izpolnjeni strogi zakonski pogoji.

Nevarne storilce bi nadzorovali tudi po prestani kazni

Poleg strožjih kazni hrvaška vlada predlaga spremembe sistema nadzora nad storilci, ki so že prestali zaporno kazen. Dosedanji varnostni ukrep varstvenega nadzorstva bi nadomestili z novim institutom posebnega nadzora po popolnem prestajanju zapora.

Ta bi praviloma trajal od enega do petih let, pri kaznivih dejanjih, storjenih na škodo otrok, pa bi lahko trajal od enega do desetih let. Namen ukrepa je zmanjšati tveganje ponovitve kaznivih dejanj in zagotoviti dodatno zaščito potencialnih žrtev.

Za posameznike, za katere bi pristojni organi po prestani kazni ugotovili posebno visoko stopnjo nevarnosti, vlada predvideva še posebno ureditev. Pripravljeni naj bi bili tudi zakonski pogoji za njihovo namestitev v namensko ustanovo zunaj zaporskega sistema.

To odpira pomembna pravna vprašanja, saj gre za ukrepe, ki bi se izvajali po tem, ko bi posameznik svojo kazen že prestal. Pri njihovi uvedbi bi bilo zato treba zagotoviti jasne zakonske pogoje, ustrezne strokovne presoje, sodni nadzor in varstvo človekovih pravic.

Vladni cilj je preprečiti, da bi posamezniki, ki tudi po prestani kazni predstavljajo resno nevarnost, brez dodatnega nadzora ponovno ogrožali druge. Toda pravna ureditev takšnih ukrepov mora biti dovolj natančna, da preprečuje samovoljne posege v osebno svobodo.

Podjetjem grozijo tudi kazni do 50 milijonov evrov

Spremembe niso omejene le na zaporne kazni. Hrvaška vlada predlaga tudi občutno zvišanje najvišjih denarnih kazni za pravne osebe, ki bi lahko po novem dosegle 50 milijonov evrov.

Takšne kazni bi bile namenjene najhujšim kršitvam, za katere lahko odgovarjajo podjetja in druge pravne osebe. Višji zneski naj bi zagotovili, da sankcije ne bi bile zgolj simboličen strošek poslovanja, ampak bi imele dejanski odvračilni učinek.

Predvidene so tudi strožje kazni za nekatera kazniva dejanja zoper splošno varnost. Za osnovno obliko določenega kaznivega dejanja bi se dosedanji kazenski okvir od šestih mesecev do petih let zapora zvišal na eno do deset let. Če bi bila povzročena velika premoženjska škoda, bi bila mogoča kazen od treh do 15 let zapora, pri najhujših dejanjih s smrtnim izidom pa bi lahko bila predvidena tudi dosmrtna kazen.

Gre torej za širši poseg v kaznovalno politiko, ne zgolj za uvedbo ene nove vrste zaporne kazni. Spremembe bi vplivale na obravnavo različnih hudih kaznivih dejanj, odgovornost podjetij in ukrepe za varovanje družbe.

Predlogi so v parlamentu, dokončna odločitev še ni sprejeta

Predlagane spremembe so že prestale obravnavo na nekaterih parlamentarnih odborih. Hrvaški odbor za pravosodje je del zakonodajnega svežnja obravnaval 13. oktobra, odbor za človekove pravice in pravice narodnih manjšin pa 14. oktobra. Minister Habijan je nato v četrtek zvečer predloge predstavil še na plenarni seji sabora.

Postopek se s tem še ni končal. Poslanci bodo morali o predlaganih spremembah odločati v skladu z zakonodajnim postopkom, zato za zdaj ni mogoče govoriti o že veljavni uvedbi dosmrtnega zapora.

Predlog bo pomemben tudi z vidika nadaljnje razprave o tem, kakšno kaznovalno politiko želi Hrvaška. Strožje kazni lahko pomenijo večje možnosti sankcioniranja najhujših zločinov, vendar je njihov dejanski učinek na preprečevanje kriminalitete odvisen tudi od učinkovitosti preiskovanja, odkrivanja storilcev, delovanja sodišč in izvajanja kazni.

Če bodo spremembe sprejete, bo Hrvaška dobila možnost izrekanja dosmrtnega zapora, strožje kazni za najhujše uničevanje okolja in dodatne ukrepe nadzora nad nevarnimi storilci. Za zdaj pa ostaja ključno, da gre za predlog, ki mora prestati še parlamentarno odločanje.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana