Mama ponovno podarila življenje sinu: Slovenska medicina dosega nove mejnike z robotsko asistirano presaditvijo #foto #video

V UKC Ljubljana se je junija zgodil izjemen dogodek, ko so prvič opravili robotsko asistirano presaditev ledvice z živim darovalcem. 40-letni sin je prejel ledvico, ki mu jo je darovala njegova mama, kar označuje pomemben mejnik ne le za slovensko medicino, temveč tudi za širšo regijo nekdanje Jugoslavije.

Napredna tehnologija in njeni učinki

Urolog Simon Hawlina, vodja operacijskega tima, je pojasnil, da gre pri robotsko asistirani presaditvi za manj invazivno metodo, ki pacientom omogoča hitrejše okrevanje in manj bolečin. Poseg poteka sinhrono v dveh operacijskih dvoranah s sodelovanjem dveh kirurških in anestezioloških ekip.

»S to operacijo nismo naredili le tehničnega, temveč predvsem človeški in organizacijski preskok. Presaditi ledvico, ki jo odvzamemo popolnoma zdravemu človeku – materi svojega sina – in jo z robotsko natančnostjo vstaviti bolniku, je eno najodgovornejših dejanj v medicini. Če gre karkoli narobe, prizadenemo ne le bolnika, temveč tudi zdravega darovalca. To je psihološko in strokovno izjemno zahtevna situacija,« pravi urolog doc. dr. Simon Hawlina, dr. med., vodja kirurške ekipe.

Uroš Fekonja, drugi urolog, je opisal, kako se ledvica laparoskopsko odvzame iz darovalčevega telesa. Ta tehnika prinaša manjše tveganje za krvavitve med operacijo, manj pooperativnih bolečin in hitrejše okrevanje. Poudaril je, da je operacija kompleksna in zahteva izjemno koordinacijo med člani tima.

Strokovnjaki so na današnji izjavi za medije – na dogodku so poleg doc. Hawline sodelovali doc. dr. Ivan Kneževič, dr. med., strokovni direktor Kirurške klinike in vodja transplantacijske dejavnosti v UKCL, prof. dr. Tomaž Smrkolj, dr. med., predstojnik KO za urologijo, prof. dr. Miha Arnol, dr. med., predstojnik KO za nefrologijo Interne klinike in vodja Centra za transplantacije ledvic UKCL, urologa Uroš Fekonja, dr. med. in Jure Bizjak, dr. med., anesteziologinja Polona Mihelič, dr. med. in operacijski medicinski sestri Maja Marolt, dipl. m. s., Milica Samar, dipl. m. s.- predstavili ta pomemben mejnik, nato pa predali besedo prejemniku ledvice Jerneju Kalohu in darovalki, njegovi materi Mileni Višnjei.

Postopek presaditve

Po odvzemu ledvice se ta prenese v drugo operacijsko dvorano, kjer jo pripravijo za všitje. Robotska tehnologija omogoča natančno našivanje žil, da organ začne delovati čim hitreje. Zdravniki so izpostavili, da je biomarker, ki meri delovanje ledvice, po operaciji hitro padel in bolnik ni več potreboval dialize.

Miha Arnol, predstojnik kliničnega oddelka za nefrologijo, je pojasnil, da presaditev ledvice z živim darovalcem podaljša preživetje presajeni ledvici in izboljša kakovost življenja bolnika. V primerjavi s presaditvijo umrlega darovalca je ta metoda hitrejša in omogoča boljše tkivno ujemanje.

Strokovni direktor kirurške klinike Ivan Kneževič je poudaril, da ta uspešna operacija krepi vlogo UKC Ljubljana kot vodilnega centra na področju sodobne medicinske tehnologije. Pričakujejo nov robotski sistem, ki bo omogočil nadaljnji razvoj na kirurških področjih z minimalno invazivnimi pristopi.

Prejemnik ledvice Jernej Kaloh in njegova izkušnja

Jernej Kaloh, prejemnik ledvice, je po operaciji izrazil hvaležnost. “Zdaj sem poln energije in svoboden, saj nisem več omejen z dializo,” je dejal.

, je poudarila, da ni niti za trenutek oklevala, ko je izvedela, da njen sin potrebuje ledvico. “To je bil del mojega življenjskega poslanstva,” je dodala.

Jernej Kaloh po operaciji odlično okreva, povedal je: »Zdaj sem super, poln energije…to pa je tudi največja sprememba od časa pred operacijo in seveda tudi svoboda, saj nisem več omejen z dializo, vnosom tekočine in hrane.« Še enkrat je izrazil hvaležnost celotni ekipi strokovnjakov, ki ga je spremljala na njegovi poti, še posebej pa svoji materi, ki mu je z darovano ledvico vnovič podarila življenje.

»Zame je bila ta pot kot del mojega življenjskega poslanstva,« pove Milena Višnjei, ki, ko je izvedela, da sin potrebuje ledvico, glede darovanja ni oklevala niti za trenutek. »Skrb osebja na oddelku je bila neverjetna, počutila sem se sproščeno kot doma. Res so bili zelo skrbni, prijazni in čutiš, da jim je zelo mar. Največ mi je pomenilo, da sem kadarkoli lahko bila z Jernejem,« je bila čustvena mati, ki tako kot sin dobro okreva.

Spletno uredništvo