Delodajalci grozijo z ustavno presojo novega zakona o božičnici

Delodajalske organizacije so se po torkovem sprejetju zakona o obvezni božičnici, ki vključuje izplačilo zimskega regresa in prenovo davčne osnove z normiranimi odhodki v Državnem zboru (DZ), odločile za previden pristop. Čeprav ne nameravajo izstopiti iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), bodo v socialnem dialogu zadržane. Razmišljajo tudi o sprožitvi veta na zakon prek državnega sveta in o ustavni presoji. Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je potrdil, da bodo spremljali delovanje vlade in preprečili morebitne kršitve pravil.

Vodstveni predstavniki delodajalskih organizacij so se sestali v torek, kjer so se dogovorili, da ne bodo zaostrovali razmer in izstopili iz ESS, a bodo do socialnega dialoga ostali zadržani. Gorenšček je dejal, da bodo vladi pozorno sledili, da preprečijo nove kršitve pravil delovanja ESS. Kljub zmanjšanim aktivnostim v ESS bodo sodelovali pri zaključevanju odprtih vsebin, medtem ko novih pobud do konca mandata aktualne vlade ne pričakujejo. V primeru nadaljnjega poslabšanja socialnega dialoga pa izstop delodajalcev iz ESS ni izključen.

Možnost veta in ustavne presoje

Na izrednih sejah kolegija ESS bodo socialni partnerji iskali rešitve za zaostrene odnose, prva seja pa je načrtovana za naslednji teden. Delodajalske organizacije se bodo v petek v okviru interesne skupine delodajalcev v državnem svetu odločile o pobudi za odložilni veto na zakon. Če bo pobuda sprejeta, bo izredna seja državnega sveta sklicana do torka prihodnji teden. Poleg tega delodajalci načrtujejo vložitev ustavne presoje zakona, pri čemer se posvetujejo z ustavnimi pravniki. Kateri členi zakona bi bili predmet presoje, bo znano do konca tedna.

Možnost referenduma zavrnjena

Gorenšček je zavrnil poročanje TV Slovenija, da bi nekatere delodajalske organizacije razmišljale o sprožitvi postopkov za referendum o zakonu. Poudaril je, da o tem niso nikoli razpravljali. Posamezne sekcije ali zbornice bi se sicer lahko odločile za tak korak, vendar v krovnih organizacijah o tem nimajo informacij. Ustavni pravnik Igor Kaučič je pojasnil, da bi lahko interesne skupine začele zbiranje 2500 podpisov za referendum, a bi DZ nadaljnje postopke lahko zavrnil z argumentom protiustavnosti, saj zakon vključuje davčne spremembe, pri katerih ustava referendum prepoveduje. Pobudniki bi se nato lahko pritožili na ustavno sodišče, ki bi moralo odločiti v 30 dneh. Tak scenarij bi lahko zamaknil uveljavitev zakona v naslednje leto, kar pomeni, da bi božičnico morali izplačati za nazaj, kar zakon ne predvideva.

Podrobnosti zakona

Poslanci so v torek podprli zakon o izplačilu zimskega regresa in prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, kar prinaša obvezno božičnico v višini minimalne plače, ki bo neobdavčena in neoprispevčena. Zakon tudi ob zagotavljanju letošnjega izplačila zimskega dodatka upokojencem prenavlja sistem t. i. normirancev, z zvišanjem praga za vstop in prihodkovnega pogoja za obvezen izstop iz sistema. Božičnica naj bi bila letos izplačana do 18. decembra, dodatek za upokojence pa do 19. decembra.

Spletno uredništvo