Namesto umirjene strokovne razprave o prihodnosti slovenskega šolstva se med ministrom za izobraževanje Borutom Rončevićem in delom pedagoške stroke stopnjujejo ostri javni obračuni. Minister se je na peticijo učiteljic, ki zahtevajo večjo vključenost strokovnih delavcev v pripravo šolske reforme, odzval z očitki na račun posameznih pedagogov in njihovih povezav z dosedanjim šolskim sistemom.
Njegove besede so sprožile odločen odziv univerzitetnega profesorja Damjana Štefanca, ki ministru očita osebne diskreditacije namesto vsebinskih argumentov.
Spor se zaostruje v času, ko javnost še vedno čaka tudi na nekatera pojasnila o ministrovem službenem potovanju na Japonsko, za katero je bilo iz javnih sredstev porabljenih več kot 32.000 evrov.
Peticija učiteljic sprožila nov spor z ministrom
Priprave na napovedano reformo slovenskega šolstva spremlja vse več javnih razprav, v katerih se odpirajo vprašanja o vsebini sprememb, njihovi strokovni utemeljenosti in načinu odločanja. V ospredju zadnjega spora je peticija učiteljic, ki so se jim pridružili tudi drugi strokovni delavci, profesorji in predstavniki pedagoške javnosti. Njihovo osrednje sporočilo je, da se o prihodnosti slovenskih šol ne sme odločati brez ljudi, ki v njih vsakodnevno delajo.
Podpisniki zahtevajo možnost dejanskega sodelovanja pri pripravi reforme, transparenten postopek in strokovno utemeljene predloge. Gre za vprašanja, ki presegajo interese posamezne poklicne skupine, saj bodo morebitne spremembe vplivale na učence, dijake, njihove starše, učitelje in celotno delovanje izobraževalnega sistema.
Minister Borut Rončević zavrača očitke, da strokovna javnost nima možnosti sodelovanja. Po poročanju Dnevnika je poudaril, da reforma nastaja vključujoče, v sodelovanju z različnimi deležniki, med katerimi imajo pomembno vlogo tudi strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju. Ob tem je zatrdil, da je kritika dobrodošla, vendar po njegovem mnenju zavajanje javnosti ne prispeva h kakovostni razpravi.
Toda razprava se ni ustavila pri različnih pogledih na sodelovanje stroke. Minister je na družbenem omrežju izpostavil tudi posameznike, povezane s peticijo in javnimi kritikami reforme, ter njihove vloge v slovenskem izobraževalnem prostoru. Prav takšen način odzivanja je sprožil nov val nasprotovanja.
Minister kritičen do Lorenčiča in mladega pedagoga
Rončević je v svojem javnem zapisu opozoril na sodelovanje učiteljic z Ivanom Lorenčičem, ki ga je označil za predstavnika dolgoletnega pedagoškega establišmenta. Očital mu je, da je desetletja sodeloval pri oblikovanju slovenskega šolskega sistema in zato po ministrovem prepričanju nosi del odgovornosti za sedanje razmere.
Ministrova kritika se je nato usmerila tudi proti mlademu pedagogu Jaki Klunu, ki je skupaj s sindikalistom Branimirjem Štrukljem sodeloval v televizijski oddaji Tarča. Rončević je Kluna predstavil kot pripadnika mlajše generacije istega pedagoškega kroga, ki mu očita nasprotovanje napovedanim spremembam.
S takšnim odzivom je minister odprl vprašanje, ali so strokovna stališča posameznika manj pomembna zaradi njegovih akademskih povezav, sodelavcev ali predhodnega delovanja v izobraževalnem sistemu. Kritiki opozarjajo, da bi morala biti pri presojanju reformnih predlogov odločilna predvsem vsebina argumentov, ne pa osebna ali poklicna pripadnost tistih, ki jih predstavljajo.
Po drugi strani Rončević vztraja, da je reforma potrebna in da morajo biti pri razpravi upoštevani tudi interesi učencev, staršev in širše družbe, ne zgolj predstavnikov obstoječih strokovnih struktur. Prav vprašanje, kdo naj ima pri oblikovanju sprememb odločilno besedo, tako postaja eno osrednjih nesoglasij.
Profesor Štefanc z izjemno ostrim odzivom
Na ministrove besede se je odzval Damjan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegov odziv je bil izrazito kritičen, saj je ministra obtožil, da se namesto z vsebinskimi pomisleki ukvarja z osebami, ki jih izrekajo.
Štefanc je ocenil, da minister s takšnim načinom komuniciranja ne izkazuje dostojanstva, ki bi ga javnost lahko pričakovala od nosilca tako pomembne funkcije. Posebej ga je zmotila ministrova obravnava mladega pedagoga Jake Kluna, ki je šele na začetku akademske kariere.
Profesor je opozoril, da lahko javno označevanje strokovnjakov glede na njihove mentorje, sodelavce ali akademsko okolje ustvarja pritisk na ljudi, ki želijo sodelovati v javni razpravi. Po njegovem mnenju bi se moral minister odzvati na njihove argumente in pojasniti, zakaj se z njimi ne strinja.
Štefanc je svoj odziv zaključil z besedami, ki jih je danes izpostavil tudi Dnevnik: »Sramota od ministra, sramota od vlade.« Gre za njegovo osebno oceno ministrovega ravnanja, ki kaže, kako zaostren je postal odnos med delom akademske javnosti in vodstvom šolskega resorja.
Takšna izmenjava ostrih besed sama po sebi še ne pove, kateri predlogi za reformo so ustrezni. Opozarja pa na pomembno težavo: razprava o spremembah, ki bodo vplivale na prihodnje generacije, se vse bolj osredotoča na medsebojne očitke, medtem ko javnost potrebuje predvsem jasne odgovore o načrtovanih ukrepih.
Kaj sploh prinaša napovedana reforma šolstva?
Minister Rončević napoveduje obsežne spremembe slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema. V prvi fazi priprave reforme je predvidenih deset strokovnih posvetov, na katerih naj bi različni deležniki razpravljali o ključnih vprašanjih delovanja šol.
Pri pripravi sodeluje tudi 26-članski strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja, katerega sestava je že sprožila polemike. Kritiki opozarjajo na vprašanje zastopanosti različnih strokovnih pogledov, ministrstvo pa poudarja, da želi v razpravo vključiti širok krog sodelujočih.
Na prvih dveh strokovnih posvetih so razpravljali o merilih znanja, pravičnosti ocenjevanja, digitalizaciji, umetni inteligenci in spremembah sistema ocenjevanja. Gre za področja, na katerih se slovenske šole že danes soočajo z izzivi, povezanimi z razvojem tehnologije, različnimi učnimi potrebami in pričakovanji glede kakovosti izobraževanja.
Tretji strokovni posvet je napovedan za torek, 3. novembra. Osrednja tema bodo enake možnosti v izobraževanju, pri čemer minister poudarja razlikovanje med zagotavljanjem možnosti za uspeh in zahtevo po enakih rezultatih vseh učencev.
Posebno pozornost bodo namenili nadarjenim učencem in dijakom, otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami ter učencem in dijakom, ki prihajajo iz tujine. To so področja, kjer bodo konkretne odločitve pomembno vplivale na delo šol, učiteljev in strokovnih služb.
Za zdaj je reforma še v fazi strokovnih razprav. Prav zato je vprašanje vključevanja različnih pogledov toliko pomembnejše, saj bodo sklepi sedanjih posvetov lahko vplivali na poznejše zakonodajne predloge.
V ozadju tudi ministrovo potovanje na Japonsko za več kot 32.000 evrov
Javni spor o šolski reformi poteka v času, ko minister Rončević odgovarja tudi na vprašanja o stroških svojega službenega obiska na Japonskem. Dnevnik je 27. oktobra razkril, da je potovanje tričlanske delegacije v začetku meseca skupaj stalo 32.509,18 evra.
Minister se je skupaj z vodjo kabineta Bredo Mulec in vršilcem dolžnosti generalnega direktorja direktorata za znanost Andrejem Vastlom udeležil mednarodnih dogodkov, povezanih z znanostjo in tehnologijo. Med njimi sta bila Forum znanstvene politike EU–Japonska in mednarodni STS Forum v Kjotu.
Za letalske vozovnice treh članov delegacije je bilo porabljenih 25.756,77 evra, kar pomeni približno 8.585 evrov za posamezno vozovnico. Potovali so v poslovnem razredu, skupni stroški pa so poleg letalskih kart vključevali še hotelske nastanitve, dnevnice in druge izdatke.
Ministrstvo je pojasnilo, da je pred nakupom vozovnic preverjalo ponudbe in da je bila med prejetimi ustrezna samo ena, ki je omogočala pravočasen prihod na načrtovane obveznosti. Ob tem se sklicuje na predpise, ki za službene delegacije pod določenimi pogoji dopuščajo potovanje v poslovnem razredu.
Na ministrstvu so opozorili tudi, da so podobne mednarodne dogodke obiskovali že predstavniki prejšnjih vlad, med njimi nekdanji minister Igor Papič, ki je prav tako uporabljal poslovni razred. Rončević je očitke o potovanju povezal tudi s političnimi pritiski zaradi napovedane reforme šolstva.
Kljub tem pojasnilom po poročanju Dnevnika ministrstvo do 27. oktobra še ni razkrilo imena izbranega ponudnika letalskih vozovnic. Prav tako so ostala odprta nekatera vprašanja glede potovalnih datumov članov delegacije in morebitnih dodatnih stroškov.
Pri tem je treba razlikovati med vprašanjem gospodarnosti in vprašanjem zakonitosti. Visoka cena službenega potovanja sama po sebi še ne dokazuje nepravilnosti, javnost pa ima pravico do jasnih informacij o porabi proračunskega denarja in razlogih za posamezne odločitve.
Ali bodo strokovni argumenti dobili prednost pred osebnimi očitki?
Spor med ministrom Rončevićem in predstavniki pedagoške stroke odpira širše vprašanje, kako naj poteka priprava sprememb na področju, ki neposredno zadeva velik del prebivalstva. Šolska reforma namreč ni zgolj strokovni ali politični projekt, temveč odločanje o tem, kakšno znanje, podporo in možnosti bodo imeli otroci ter mladi v prihodnjih letih.
Minister ima kot nosilec izvršilne oblasti odgovornost, da predstavi cilje reforme, pojasni predlagane rešitve in odgovarja na pomisleke. Strokovnjaki, učitelji in drugi sodelujoči imajo pravico, da predloge podprejo ali jim nasprotujejo, vendar morajo tudi njihove ocene temeljiti na preverljivih argumentih.
Različna stališča so pri tako obsežnih spremembah pričakovana. Težava nastane, kadar se razprava preusmeri z vprašanj o kakovosti pouka, ocenjevanju in dostopnosti izobraževanja na osebne povezave, pretekle funkcije ali domnevne motive posameznih razpravljavcev.
Prihodnji strokovni posveti bodo zato pomemben preizkus pripravljenosti ministrstva in njegovih kritikov, da se kljub ostrim nesoglasjem osredotočijo na vsebino. Za učence, starše in učitelje bo bistveno predvsem to, kakšne spremembe bodo predlagane, kako bodo utemeljene in kakšne posledice bodo imele v praksi.
Današnji spor je pokazal, da se priprava šolske reforme vse bolj prepleta z osebnimi in političnimi obračuni. Minister Borut Rončević zagotavlja, da strokovna javnost sodeluje pri oblikovanju sprememb, podpisniki peticije pa zahtevajo preglednejši in vključujoč postopek. Profesor Damjan Štefanc ministru medtem očita osebno diskreditiranje kritikov. Ob bližajočem se tretjem strokovnem posvetu ostaja najpomembnejše vprašanje, ali bo razprava o prihodnosti slovenskih šol potekala predvsem na podlagi strokovnih argumentov ali pa jo bodo še naprej zaznamovali medsebojni očitki.
Spletno uredništvo
