Mednarodna pobuda za sodišče prinaša pravico Ukrajini

V mestu Lvov se je zbrala mednarodna koalicija približno 40 držav, ki se zavzema za ustanovitev posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini. Sodišče bo delovalo v okviru Sveta Evrope in bo imelo pristojnost preiskovati, preganjati ter soditi političnim in vojaškim voditeljem Rusije, ki so odgovorni za agresijo. Pobudo so podprli zunanji ministri in visoki predstavniki držav, vključno s Slovenijo.

Dokument, ki je bil sprejet v Lvovu, poudarja zavezanost držav k čimprejšnji vzpostavitvi sodišča in podpori njegovemu delovanju. Izjava, ki je bila objavljena na spletni strani ukrajinskega zunanjega ministrstva, izraža odločnost, da se odgovorne za zločine agresije proti Ukrajini pripelje pred roko pravice.

“Ob današnjem dnevu Evrope se približujemo pravici za Ukrajince. Popolnoma stojimo za posebnim sodiščem, da bi odgovorni za grozovit zločin agresije proti Ukrajini odgovarjali. Ukrajinci si zaslužijo pravico, storili bomo vse, kar je v naši moči, da jo bodo dobili,” je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Imuniteta in odgovornost

Po navedbah virov pri EU, bo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu lahko sodilo šele po izteku mandata, saj mednarodno pravo predsednikom držav, premierjem in zunanjim ministrom priznava imuniteto. Sodišče, ki bo vključevalo mednarodne tožilce in sodnike, bo vzpostavljeno na podlagi sporazuma med Ukrajino in Svetom Evrope, ki bo pripravil vse potrebne formalnosti za njegovo delovanje.

Ko bo sodišče vzpostavljeno, bodo ukrajinske oblasti lahko predale domače primere preiskav in pregonov, povezanih z zločinom agresije, tožilcu posebnega sodišča. Tožilstvu bodo predani tudi dokazi, zbrani v okviru mednarodnega centra za pregon zločina agresije, ki deluje pod okriljem agencije EU za pravosodno sodelovanje Eurojust.

Simbolična podpora ob dnevu Evrope

Zunanji ministri in predstavniki približno 40 držav ter visoka zunanjepolitična predstavnika EU Kaja Kallas in evropski komisar za pravosodje Michael McGrath so se zbrali na dan Evrope, v duhu enotnosti in medsebojne podpore Ukrajini. Slovenijo je zastopala državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Melita Gabrič, ki je srečanje označila kot simbol zavezanosti miru in podpore ukrajinski poti v EU.

Na srečanju so se osredotočili na diplomatsko podporo pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, kar vključuje brezpogojno prekinitev ognja, vojaško in obrambno podporo ter pritisk na Rusijo s sankcijami. Gabričeva je poudarila, da bo Slovenija Ukrajini še naprej nudila pomoč.

Izjava Slovenije in nadaljnje korake

Slovenija se je zavzela za zagotavljanje pravičnosti in odgovornosti, ki sta bistvena za ohranjanje mednarodnega pravnega reda. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, “svet, ki dopušča nekaznovanost, ne more biti stabilen in varen”. Vzpostavitev učinkovitih mehanizmov odgovornosti je ključna za preprečevanje prihodnjih kršitev mednarodnega prava in doseganje trajnega miru.

V Moskvi so medtem z vojaško parado obeležili 80. obletnico konca druge svetovne vojne, kar je še dodatno opozorilo na napetosti med Rusijo in mednarodno skupnostjo.

Spletno uredništvo Naša Primorska