Med Tanjo Fajon in Romano Tomc se je odvil pravi epski spopad v Evropskem parlamentu!

0

Med Tanjo Fajon in Romano Tomc se je odvil pravi epski spopad v Evropskem parlamentu!

Poseben problem je nacionalna Radiotelevizija, za katero bi pričakovali, da je neodvisna, pa žal temu ni tako. Dominantni mediji v Sloveniji predstavljajo 90 odstotkov medijskega prostora. Tisti v slovenski lasti, so v rokah leve tajkunske elite, ki preko njih izvaja politično agendo. In njihova moč je izjemna,” je v Evropskem parlamentu poslanka Romana Tomc izpostavila problematiko slovenskega medijskega prostora, ki je v primežu tranzicijskih sil. Fajonova, nekdanja bruseljska dopisnica RTV, pa je v svojem napadalnem slogu skušala zmanjšati resnost te problematike, rekoč da gre za blatenje njene države in s prstom pričakovano kazala na Madžarsko, ki jo dojema kot grožnjo slovenski demokraciji. 

V svojem javnem nagovoru v Evropskem parlamentu, se je poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc, dotaknila problematike neuravnoteženega in netransparentnega medijskega prostora v Sloveniji, ki je ujet v tajkunske lovke domačih tranzicijskih sil in pri svojem poročanju gravitira k politični levici, pred njegovimi kremplji pa ni varna niti nacionalna televizija, ki bi morala biti zgled neodvisnosti in transparentnosti, a žal ni. Tomčeva: “Govorimo o vprašanju, ki je zastavljeno izključno z namenom vmešavanja v notranje zadeve in diskreditiranja slovenske vlade. Absurdno pri tem je, da temelji na informacijah nekega obskurnega slovenskega spletnega portala s sumljivim in nepreglednim lastništvom, znanega po napadih na desnosredinsko vlado in po novinarjih, ki so že bili obtoženi na novinarskem častnem razsodišču.”

V Sloveniji imamo resne težave z medijskim prostorom, ki je popolnoma neuravnotežen že 30 let. Monopoli, ki so se na vseh področjih, od gospodarstva do sodstva in medijev oblikovali v tem času, so v rokah levice. To preprečuje uresničevanje demokratičnih procesov v državi. Poseben problem je nacionalna Radiotelevizija, za katero bi pričakovali, da je neodvisna, pa žal temu ni tako. Dominantni mediji v Sloveniji predstavljajo 90 odstotkov medijskega prostora. Tisti v slovenski lasti, so v rokah leve tajkunske elite, ki preko njih izvaja politično agendo. In njihova moč je izjemna,” je bila v svojem nagovoru odkrita Tomčeva ter nadaljevala, da razen nekaj svetlih izjem, je objektivno novinarstvi pri nas zgolj mit. Bila je tudi jasna, da o zgodbah, ki jim ne ustrezajo, ne pišejo, veliko pa je tudi prikrivanja in pristranskega poročanja.

Prav zato je po njenem nekaj tistih “ne levih” in neodvisnih medijev za našo državo zares izjemnega pomena. “Veliko nepreglednost v lastništvu ugotavlja tudi Evropska komisija. Spremembe so torej potrebne in ne pomenijo uničevanja neodvisnih medijev. Ravno nasprotno: so poskus kako medijski prostor narediti boljši, bolj neodvisen, pregleden in uravnotežen. Žal je ravno ta primer očiten dokaz kako celo v Evropskem parlamentu slovenski socialisti zlorabljajo medij za politični boj,” je bila še ostra Tomčeva, obenem pa pristavila, da bosta za njo nastopili dve nekdanji slovenski novinarki, ki imata bogate izkušnje z neuravnoteženim medijskim prostorom. Kot je še poudarila evropska poslanka, sta bili del tega, zato ne dvomi, da bosta z vsemi silami branili monopole v katerih sta delovali.

Tanja Fajon je od resne situacije v slovenskem medijskem prostoru, pozornost znova preusmerjala na Madžarsko 

“Komisarka, to je žal naša realnost, kolegica je žal spet blatila mojo državo in vse drugače misleče,” pa je Tanja Fajon, ki preračunljivo sedi hkrati na dveh stolčkih – je namreč evroposlanka in tudi vodja stranke SD, znova poskušala igrati vlogo žrtve. Kot je v nadaljevanju še dejala, da to ni bil namen te razprave in da so zastavili pet konkretnih vprašanj prispevkov preiskovalnih novinarjev, zakaj so ta izjemno pomembna. “Če drži, da so madžarska podjetja blizu najožjega kroga madžarskega premierja Orbana – govorimo o štirih milijonih evrov – financirala nakupe medijev v Severni Makedoniji v času pred volitvami za podporo nekdanjemu makedonskemu premierju Gruevskemu, ki je pozneje pridobil azil na Madžarskem, je lahko to grobo poseganje v demokratične procese držav.” V nadaljevanju je Fajonova še dejala, da je poldrugi milijon madžarskega denarja domnevno prišel tudi na račune dveh slovenskih medijskih hiš blizu trenutno vladajoče SDS.

 

 

Nakazila je preiskovala parlamentarna komisija, žal pa se je zamenjala vlada in preiskava se je ustavila. Moja skrb je tudi ob nedavni prodaji slovenske medijske hiše madžarski TV, da gre za vpletanje madžarskega političnega vrha v medije in demokratične procese moje države.” se je še pritoževala Fajonova, ki še pravi, da če bo to dokazano, je skrajno nedopustno. Po njenem prepričanju svoboda medijev in suverenost naših držav nista naprodaj, nikjer in nikoli.

Dejstvo je, da medijska pluralnost ostaja velik problem slovenske družbe. Alternativni mediji so sicer odkrili marsikatero nečednost bivših slovenskih tranzicijskih vlad. A dominantni mediji so raje kritično držo začeli grdo napadati. “Uveljavljena je sintagma, da predstavljajo mediji tako imenovano četrto vejo oblasti. To pomeni, da kljub temu – za razliko od drugih treh vej oblasti – nimajo formalnih pristojnosti sprejemanja javno zavezujočih odločitev, s svojim delovanjem, to je informiranjem državljanov o dogajanju v družbi, pomembno, v določenih primerih celo odločilno vplivajo na obnašanje nosilcev javnih funkcij,” je lani v eni svojih kolumn zapisal Matevž Tomšič. A nekateri si želijo, da bi zopet vladalo medijsko enoumje. Fajonova je zgolj evropski odmev krika tranzicijske levice, ki se krčevito otepa demokratičnih sprememb na tem področju.

Domen Mezeg