Sežigalnica na Barju: Energetski preboj ali zdravju nevarna poteza?

Na Barju, kjer že deluje Regijski center za ravnanje z odpadki, naj bi v prihodnosti zgradili sežigalnico. S tem bi omogočili, da se odpadki dostavljajo s tekočimi trakovi, namesto s tovornjaki. Kljub temu, da je župan Ljubljane Zoran Janković večkrat napovedal gradnjo, soustanoviteljice ljubljanskega holdinga o tem niso bile obveščene. Drugi župani soglašajo s potrebo po sežigalnici, vendar poudarjajo, da mora biti odločitev transparentna in strokovna. Zdravniki pa opozarjajo na zdravje kot ključen dejavnik pri takšnih odločitvah.
Rok za prijave na razpis za tri 30-letne državne koncesije za sežiganje komunalnih odpadkov se izteče prihodnji mesec, ljubljanska občina pa je že potrdila svojo prijavo. Sežigalnica bo delovala kot obrat za proizvajanje toplote in elektrike iz odpadkov – TEO Ljubljana. Čeprav obstajajo tri možne lokacije za postavitev sežigalnice, Barje ostaja edina praktična možnost. Drugi dve lokaciji, Letališka ulica in Moste, imata svoje omejitve. Župan Janković je pojasnil, da so Moste izpadle iz načrtov, saj tam že deluje učinkovita plinsko-parna enota.
Energetska učinkovitost in nižje položnice
Predvidena sežigalnica bi omogočila energijsko izrabo 130.000 ton gorljivih frakcij iz komunalnih odpadkov letno, kar bi zadoščalo za oskrbo več kot 20.000 gospodinjstev s toploto in elektriko. Janković poudarja, da bo država določila ceno, vendar predvideva, da bodo položnice v Ljubljani za 20 odstotkov nižje. Energetski mix bo vključeval 30 odstotkov biomase, 30 odstotkov smeti, 10 odstotkov sončne energije in 30 odstotkov plina iz uvoza. Župan je opozoril, da je pomembno, da sami poskrbimo za svoje odpadke, saj trenutno odpadke izvažamo na Dansko.
Reakcije sosednjih občin
Projekt je v domeni Mestne občine Ljubljana. Metod Ropret, župan Brezovice, pravi, da je bil presenečen nad novico, da je lokacija že določena. Na zadnji seji holdinga so namreč govorili o treh potencialnih lokacijah. Zlato Usenik, župan občine Ig, pa ni bil presenečen, vendar pričakuje konkretne predstavitve in argumente glede vpliva na okolje.
Vpliv na Krajinski park Ljubljansko barje
Sežigalnica bo mejila na Krajinski park Ljubljansko barje, zaščiteno naravovarstveno območje. Direktor parka Janez Kastelic ni vključen v postopek umeščanja, vendar meni, da je RCERO logična lokacija, saj že ima ustrezno infrastrukturo. Poudarja, da je potrebna presoja vplivov na okolje, ki bo ocenila, ali so vplivi še znotraj dovoljenih meja. Prav tako verjame, da bo presoja vpliva na zdravje ljudi potrdila ustreznost lokacije.
Zdravniška opozorila glede zdravja
Center za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana je med glasnejšimi nasprotniki gradnje. Opozarjajo, da bi se morali Ljubljančani vprašati, ali so pripravljeni podpreti sežigalnico zaradi prihrankov, če obstaja tveganje za zdravje njihovih otrok in vnukov. Strošek izvoza odpadkov je po njihovem mnenju zanemarljiv v primerjavi z možnimi zdravstvenimi posledicami, saj se z onesnaženjem dodatno povečuje tveganje za bolezni dihal.
Center za klinično toksikologijo in farmakologijo:
“Ali ste pripravljeni podpreti gradnjo sežigalnice, da bi prihranili nekaj centov, če bi to lahko vplivalo na zdravje vaših otrok?”
Razprava o sežigalnici na Barju se nadaljuje in deli mnenja. Na eni strani so zagovorniki projekta, ki poudarjajo energetsko učinkovitost in zmanjšanje stroškov, na drugi strani pa zdravstveni strokovnjaki, ki opozarjajo na možne zdravstvene tveganja.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana



