Slovenski prevozniki bi lahko kmalu zadihali z manj birokracije. Predlog novele zakona odpravlja administrativno oviro, ki je ob posameznih kršitvah delovnega časa podjetjem onemogočala opravljanje mednarodnih prevozov.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim poslancem Svobode Miho Lamutom je v parlamentarno proceduro vložila predlog novele Zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Sprememba naj bi odpravila administrativno oviro, ki je slovenskim prevoznikom povzročala resne težave pri opravljanju mednarodnih prevozov.

Predlog novele predvideva, da se pri delodajalcih v mednarodnem cestnem prevozu posamezne kršitve pravil o delovnem času ne bodo več avtomatično upoštevale kot pogoj za izdajo potrdila A1. Gre za administrativni dokument, ki dokazuje, da je voznik socialno zavarovan v Sloveniji, kadar opravlja delo v tujini.

Po veljavni ureditvi je lahko že posamezna kršitev, zlasti glede odmorov ali delovnega časa, pomenila izgubo možnosti pridobitve potrdila A1. To je v praksi pomenilo, da podjetje ni moglo več izvajati mednarodnih prevozov – s tem pa je bilo neposredno ogroženo njegovo poslovanje.

Realnost mednarodnega prometa

Kot poudarja prvopodpisani pod zakon Miha Lamut, so vozniki v mednarodnem prometu vsakodnevno izpostavljeni nepredvidljivim situacijam – zastojem, čakanju na mejah, razkladu, pretovoru in drugim okoliščinam, na katere pogosto nimajo vpliva.

»Država mora biti stroga tam, kjer gre za zlorabe, in življenjska tam, kjer gre za realne pogoje dela,« je poudaril Lamut.

Predlagatelji ocenjujejo, da je bila dosedanja ureditev nesorazmerna, saj je poleg morebitne globe ali druge sankcije pomenila še dodatno administrativno kazen – onemogočanje izdaje potrdila A1. Po njihovem mnenju je šlo za dvojno sankcijo, ki je zmanjšala konkurenčnost slovenskih podjetij v primerjavi s prevozniki iz drugih držav članic EU.

Strogo proti zlorabam, a brez dodatnih kazni

Ob tem v Svobodi poudarjajo, da sprememba ne pomeni popuščanja pri nadzoru ali toleriranja sistematičnih kršitev. Te so že zdaj predmet strogih sankcij po evropskih pravilih, med drugim na podlagi Uredbe (EU) 2016/403, ki lahko vodi do izgube dobrega ugleda in licence prevoznika.

Sprememba tako ne posega v pravice delavcev in ne zmanjšuje nadzora nad zakonitostjo poslovanja. Predlagatelji poudarjajo, da novela nima finančnih posledic za proračun, prinaša pa večjo pravno jasnost in predvidljivost za podjetja.

Konkurenčnost slovenskega gospodarstva

Mednarodni cestni promet je ena ključnih panog slovenskega izvoza storitev. Stabilno in predvidljivo poslovno okolje je zato bistveno za ohranjanje delovnih mest ter konkurenčnosti na evropskem trgu.

Po besedah Lamuta novela odpravlja administrativno oviro, ki je slovenskim podjetjem povzročala neenak položaj. »Omogočamo, da slovenska podjetja delujejo enakopravno na evropskem trgu,« je poudaril.

Predlog novele naj bi bil obravnavan na eni izmed izrednih sej državnega zbora v prihodnjih tednih.

Spletno uredništvo