Ljubljanski botanični vrt praznuje 216 let ohranjanja narave #foto
Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki je bil ustanovljen leta 1810 kot Vrt domovinske flore, praznuje 216 let svojega obstoja. Ta pomembna ustanova skrbi za 5700 različnih rastlinskih vrst, kar bistveno prispeva k biotski pestrosti in ohranjanju rastlinskega sveta.
Od samega začetka zbira ne le žive rastline, temveč tudi semena, kar omogoča dolgoročno ohranjanje in raziskovanje rastlinskih vrst. Direktor vrta, Jože Bavcon, je ob tej priložnosti pozval k zagotovljenemu financiranju, da bi lahko botanični vrt nadaljeval svoje poslanstvo.
Pomembnost ohranjanja rastlinskih vrst
Botanični vrt, ustanovljen kot Vrt domovinske flore, že od samega začetka odraža sodoben pristop k ohranjanju rastlinskih vrst. Danes se ponaša z največjo semensko banko v srednjeevropskem prostoru, ki sodeluje z znamenitimi Royal Kew Gardens v Veliki Britaniji. Ta institucija hrani več kot 2,5 milijarde semen s približno 40.000 vrstami, kar predstavlja več kot 15 odstotkov svetovnega genetskega sklada semen.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je že od svojih začetkov povezan z uglednimi ustanovami po vsem svetu, med drugim s pariškim botaničnim vrtom ter botaničnimi vrtovi na Dunaju, v Rimu in Pragi. Danes sodeluje z več kot 3700 botaničnimi vrtovi po vsem svetu, kar omogoča izmenjavo znanja in izkušenj ter prispeva k bogatenju globalne biotske raznovrstnosti.
Izredna vrednost rastlin
“Rastline so izredno pomembne za preživetje človeka in njegovo psihično dobrobit, vendar tega pogosto ne razumemo,” je za STA izjavil direktor botaničnega vrta, Jože Bavcon. Zeleni prostori, ki jih ustvarjajo rastline, so ključnega pomena za zagotavljanje prijetnega okolja, še posebej v času vročinskega vala. Direktor je ob tem poudaril potrebo po stabilnem financiranju, saj dve tretjini sredstev botanični vrt pridobi na trgu.
Med glavnimi izzivi, s katerimi se botanični vrt sooča, je prostorska stiska. Kljub temu ostaja zavezan svojemu poslanstvu ohranjanja naravne dediščine. Posebnost semenske banke je tudi ta, da hrani več kot sto vrst slovenske flore, vključno z endemiti in ogroženimi vrstami. Podzemni trezorji so odporni proti poplavam, bombnim napadom in sevanju, kar omogoča trajno ohranitev tega dragocenega vira za raziskave in obnovo.
V svetu, kjer se biotska raznovrstnost sooča z vedno večjim pritiskom, je vloga botaničnega vrta neprecenljiva. S svojim delom ne samo ohranja, temveč tudi širi razumevanje o pomembnosti rastlinskega sveta za prihodnje generacije.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
