Ljubljanska občina kršila protikorupcijsko zakonodajo: KPK razkrila posel, povezan z družino podžupana

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila pravnomočne ugotovitve, da je Mestna občina Ljubljana pri oddaji naročila podjetju, povezanemu z družinskim članom mestnega svetnika in poznejšega podžupana Roka Žnidaršiča, kršila zakonodajo o omejitvah poslovanja. Sporni posel, vreden 2.350 evrov, se je nanašal na nadzor pri obnovi mostu čez potok Gobovšek.

Čeprav znesek ni visok, je primer pomemben zaradi vprašanja zakonitosti občinskega poslovanja in spoštovanja pravil, ki naj bi preprečevala privilegiranje podjetij, povezanih z javnimi funkcionarji. Ugotovitve so postale pravnomočne, ker občina zoper njih ni vložila tožbe v upravnem sporu.

Naročilo podjetju, povezanemu z družinskim članom mestnega svetnika

Komisija za preprečevanje korupcije je v postopku, ki ga je začela na podlagi prijave decembra 2024, preučila poslovanje Mestne občine Ljubljana s podjetjem REED GROUP, d. o. o. Ugotovila je, da je občina 9. januarja 2023 podjetju izdala naročilnico v vrednosti 2.350 evrov za izvajanje storitev nadzora pri obnovi mostu čez potok Gobovšek.

V času izdaje naročilnice je funkcijo ljubljanskega mestnega svetnika opravljal Rok Žnidaršič. Kot izhaja iz ugotovitev KPK, je Žnidaršič družinski član direktorja in 90-odstotnega lastnika podjetja REED GROUP. Prav ta povezava je bila odločilna za presojo zakonitosti posla, saj zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa omejitve poslovanja med javnimi organi in gospodarskimi subjekti, ki so povezani s funkcionarji oziroma njihovimi družinskimi člani.

KPK je ugotovila, da je Mestna občina Ljubljana s sklenitvijo naročila kršila zakonske določbe. Pri tem ni bistveno, da je šlo za razmeroma majhno vrednost posla. Pravila o omejitvah poslovanja so namenjena preprečevanju nasprotij interesov in varovanju zaupanja javnosti v nepristranskost odločanja o porabi javnega denarja.

Omejitve so veljale že pred podpisom naročilnice

Posebej pomembna je časovnica dogodkov. Rok Žnidaršič je funkcijo mestnega svetnika nastopil 12. decembra 2022, občina pa je podjetju REED GROUP naročilnico izdala 9. januarja 2023. Žnidaršič je občino o omejitvah poslovanja s podjetjem obvestil 25. januarja istega leta, ko je nastopil tudi funkcijo podžupana.

KPK je pri tem poudarila, da omejitve poslovanja začnejo veljati že z nastopom javne funkcije, ne šele takrat, ko funkcionar pristojni organ obvesti o povezanih podjetjih. To pomeni, da so omejitve v obravnavanem primeru veljale že ob izdaji naročilnice.

Komisija je ugotovila tudi, da bi morala občina po prejemu obvestila o povezavi naročilnico odpraviti in ponovno izvesti ustrezen evidenčni postopek. Po ugotovitvah nadzornega organa občina tega ni storila, zato je bilo njeno ravnanje v nasprotju z zakonskimi pravili.

Takšna ugotovitev odpira vprašanje delovanja notranjih kontrol v občinski upravi. Pri javnem naročanju namreč ni pomembno zgolj, ali je bila storitev opravljena in ali je bila njena cena primerna, temveč tudi, ali je bil izvajalec izbran po zakonitem postopku in brez nedovoljenih povezav s funkcionarji.

Zakaj je pomemben tudi posel za 2.350 evrov?

Na prvi pogled se lahko znesek 2.350 evrov zdi nepomemben v primerjavi z večmilijonskimi investicijami, ki jih izvaja največja slovenska občina. Vendar zakon pri omejitvah poslovanja za naročila, za katera se uporabljajo postopki javnega naročanja, ne določa izjeme zgolj zato, ker je vrednost posla nizka.

Namen pravil je preprečiti položaje, v katerih bi lahko družinske ali poslovne povezave javnih funkcionarjev vplivale na odločitve o porabi javnih sredstev. Če bi bilo spoštovanje teh pravil odvisno od višine posameznega naročila, bi se lahko pojavilo tveganje, da bi se omejitve obhajale z več manjšimi posli.

KPK opozarja, da je poslovanje v nasprotju z zakonsko prepovedjo lahko razlog za ničnost pravnega posla. O tem, ali je konkretni posel ničen, pa ne odloča komisija, temveč pristojno sodišče. Zato pravnomočnih ugotovitev KPK ni mogoče enačiti s sodno odločitvijo o ničnosti naročilnice ali s kazensko odgovornostjo katerega od udeležencev.

Vendar je bistvo ugotovitev jasno: občina bi morala spoštovati omejitve poslovanja, ki so veljale zaradi družinske povezave funkcionarja z lastništvom podjetja.

Pri drugem poslu komisija ni ugotovila kršitve

KPK je v istem postopku preučila tudi drugo poslovanje Mestne občine Ljubljana s podjetjem REED GROUP. Šlo je za aneks k pogodbi za nadzor nad prenovo Petkovškovega nabrežja, s katerim je občina leta 2023 podaljšala rok za izvedbo pogodbenih del.

Pri tem poslu komisija kršitve ni ugotovila. Prvotna pogodba je bila namreč sklenjena še pred nastopom funkcije Roka Žnidaršiča, aneks pa glede na ugotovljene okoliščine ni pomenil sklenitve novega posla, za katerega bi veljala enaka prepoved. Komisija je zato ta del postopka ustavila.

Ta razlika je pomembna, saj kaže, da KPK ni vseh poslov občine z omenjenim podjetjem samodejno obravnavala kot nezakonitih. Presojala je okoliščine posameznega naročila, čas njegove sklenitve in zakonske pogoje za omejitve poslovanja.

Pravnomočne ugotovitve odpirajo vprašanje odgovornosti občinskega vodstva

Mestna občina Ljubljana, ki jo vodi župan Zoran Janković, je zdaj soočena s pravnomočnimi ugotovitvami nadzornega organa. Kot poroča Svet24, občina zoper ugotovitve KPK ni vložila tožbe v upravnem sporu, zato so te postale pravnomočne.

To pa še ne pomeni, da je komisija ugotovila osebno odgovornost župana Jankovića ali da je dokazala nedovoljeno vplivanje Roka Žnidaršiča na oddajo naročila. Ugotovljena kršitev se nanaša na ravnanje Mestne občine Ljubljana pri konkretnem poslu. Iz objavljenih podatkov prav tako ni razvidno, da bi komisija dokazala podkupovanje ali pridobitev neupravičene premoženjske koristi.

Kljub temu primer odpira vprašanja, na katera bi moralo odgovoriti občinsko vodstvo. Kako občina preverja povezave med funkcionarji in podjetji, s katerimi posluje? Zakaj naročilnica po prejemu obvestila o omejitvah poslovanja ni bila odpravljena? In katere ukrepe je občina sprejela, da se podobne kršitve ne bi ponovile?

Odgovornost vodstva javnega organa namreč ni omejena zgolj na primere, ko bi bilo dokazano osebno sodelovanje pri posamezni nepravilnosti. Pomembno je tudi, ali so v instituciji vzpostavljeni postopki, ki preprečujejo nezakonito poslovanje, in kako se vodstvo odzove, ko pristojni organ ugotovi kršitev.

Zaupanje v javne institucije se gradi tudi pri majhnih naročilih

Primer ljubljanske občine kaže, zakaj imajo pravila o integriteti in omejitvah poslovanja pomembno vlogo pri upravljanju javnega denarja. Namenjena so temu, da se odločitve o občinskih naročilih sprejemajo pregledno in nepristransko, brez privilegiranega položaja podjetij, ki so povezana z javnimi funkcionarji.

Zakonitost postopkov je pomembna pri vseh naročilih, ne glede na njihovo vrednost. Prav pri manjših poslih, ki praviloma niso deležni tolikšne javne pozornosti kot velike investicije, je dosledno spoštovanje pravil še posebej pomembno za preprečevanje korupcijskih tveganj.

KPK je v tem primeru ugotovila kršitev in njene ugotovitve so pravnomočne. Zdaj je na Mestni občini Ljubljana, da pojasni, zakaj je do nepravilnosti prišlo in kako bo preprečila njeno ponovitev. Za zaupanje javnosti namreč ni dovolj zgolj zagotovilo, da je šlo za majhen posel. Pomembno je, da pravila veljajo enako za vse, tudi kadar so v ozadju družinske povezave z občinskimi funkcionarji.