Quantcast
Informer
Spletni posrednik informacij

Levica le v nekaj letih uspešno uničila ugled ustavnega sodišča

0

Poslanka Stranke modernega centra Jasna Murgel je na socialnem omrežju Facebook leta 2015 napovedala: “Menjamo sodnike US.

 

Izjave pa so se izkazale za preroške, saj so se v tem času na mesto ustavnega sodnika postavili nekateri kandidati, ki so bili všeč levici, s svojim delovanjem in aferami pa rušijo ugled nekoč zelo spoštovane institucije. 

V silnem razočaranju nad izidom referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, ki so jo volivci prepričljivo zavrnili, je poslanka SMC Jasna Murgel leta 2015 opozorila, da bodo menjali ustavne sodnike. V tem je videla možnost, s katero bi izigrali voljo volivcev, ki je bila izražena na referendumu.

Murglova je na tak način reagirala na mnenje državljana, ki je bil zaradi zavrnitve referenduma o noveli zakona precej jezen na ustavno sodišče in je delo poslancev SMC v kampanji za nov družinski zakonik, pohvalil. Murglova je v odzivu zapisala, da se ne počuti krivo za skupni rezultat in napovedala, da “bomo delali naprej, saj eno leto hitro mine. Vmes menjamo sodnike ustavnega sodišča.” V nadaljevanju je še povedala, da je bojevnica, ter obljubila nove zmage. Zmagalo je torej politikantstvo, pričelo pa se je uničevanje ustavnega sodišča in s tem razgradnja vladavine prava, ki jo je ob invalidnih slovenskih institucijah ter sodiščih kot zadnji branik zagotavljalo prav ustavno sodišče. Kot bomo videli v nadaljevanju, se je s političnim kadrovanjem strokovno slabo usposobljenih pravnih strokovnjakov, razgradilo še to.

jasna murgel

Jasna Murgel (Foto: STA)

To so strokovno najmanj usposobljeni sodniki v zgodovini ustavnega sodišča


Špelca Mežnar je pri 40 letih komaj zadostila formalnim pogojem za izvolitev na funkcijo ustavne sodnice. Mežnarjeva je kot najmlajša ustavna sodnica, konec oktobra 2016, na ustavnem sodišču nadomestila Miroslava Mozetiča. Mežnarjeva je po šolanju začela delati v odvetniški pisarni Čeferin, katere ustanovitelj je oče Roka Čeferina, ki je kasneje prav tako postal ustavni sodnik.

20160706 00706361

Ustavna sodnica Špelca Mežnar (foto: STA)

22. marca 2017 so bili imenovani štirje novi ustavni sodniki, to so Marijan PavčnikMatej AccettoKlemen Jaklič in Rajko Knez. 18. junija 2019 pa je bil za ustavnega sodnika imenovan še Rok Čeferin. Ob njegovem imenovanju sta dvom izrazila takratni vodja poslancev SMC Igor Zorčič in vodja poslancev DeSUS Franc Jurša. Izpostavila sta nekatere polemike v javnosti glede vpliva odvetniške pisarne, iz katere prihaja Čeferin. “Takšna vprašanja niso nepomembna, obstajajo pa mehanizmi, ki zagotavljajo nepristranskost odločanja,” je ocenil Zorčič. Jurša pa je pojasnil, da so si poslanci DeSUS o tem izoblikovali lastna mnenja, ki so jih vodila pri glasovanju. V največji takratni opozicijski stranki SDS so menili, da je Čeferin s svojimi preteklimi izjavami pokazal, da lahko s svojim delom na ustavnem sodišču, kjer bi moral biti podrejen samo ustavi, ogrozi temelj demokratične ureditve, in sicer z reinterpretacijo člena ustave, ki govori o svobodi izražanja. “Čeferina zato nismo mogli podpreti,” je v imenu poslancev SDS dejala poslanka Anja Bah Žibert.

Afere ustavnih sodnikov so načele ugled nekoč najbolj zaupanja vredne institucije


Imenovanje Mežnarjeve, Accetta in Čeferina se je izkazalo za problematično in po mnenju nekaterih strokovnjakov, ruši ugled ustavnega sodišča. Denimo, Acetta je bremenila afera o sodelovanju pri nastajanju programa stranke SMC, ki je bila takrat še pod okriljem Mira Cerarja. Pobudnik referenduma o drugem tiru Vili Kovačič je zahteval, da se Acetta pri odločanju o referendumu o drugem tiru izloči, saj je sodeloval s političnim vodstvom stranke SMC pri sestavljanju strankinega programa.

accetto 1

Prof. dr. Matej Accetto.

Sodnik Accetto je sicer zatrdil, da ni sodeloval pri nastajanju programa stranke SMC in da torej ni razloga za njegovo izločitev, zato ga sodniki niso izločili. Toda Accetto, po Jakličevih navedbah, ni govoril resnice. “In vedel je, da je ni. Pri nastajanju programa stranke SMC je namreč še kako sodeloval,” je zatrdil Jaklič. Korespondence med Accettom in vidnimi člani SMC, ki jih je objavil Požareport, so pritrdile Jakličevim besedam, da je Accetto podajal dokaj obširne in podrobne pisne vsebinske predloge in razmisleke v procesu nastajanja strankinega programa.

jaklic

Klemen Jaklič (Foto: STA)

Ustavni pravnik dr. Jurij Toplak je Accetta povezal tudi z morebitnim kaznivim dejanjem protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja. Toplak je v svojem pismu medijem zapisal: “Preden sprožim kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja po 288. členu KZ in k njemu povabim vse ostale, ki se čutijo oškodovane, prosim Ustavno sodišče za seznam vseh opravilnih številk v zadevah, kjer je bil poročevalec Matej Accetto in kopije prvih strani neobjavljenih sklepov, kjer je bil Accetto med sodniki.” Toplak pa je bil kritičen tudi do ustavne sodnice Mežnarjeve. Očital ji je, da v kar 91 odstotkih primerov ni zaznala kršitev ustave. “Največ skrbi vzbuja sodnica Špelca Mežnar, ki kršitve ustave ne prepozna niti takrat, ko jo drugi vidijo. Kadar ni bilo soglasja, je v 91 odstotkih glasovala za zavrženje ali zavrnitev ustavne pritožbe,” je pojasnil.

skandalozno po 01

Dr. Jurij Toplak (Foto: STA)

Dvojni doktor prava in ustavni sodnik Klemen Jaklič je v odklonilno ločenem mnenju objavljene odločbe, ki je razveljavila del spornega člena zakona o tujcih, med drugim opozoril tudi na “nedopustne” pritiske, ki jih je bil deležen zaradi svojega odstopajočega stališča v tem primeru ter pritiske, da bi svoje ločeno mnenje spremenil. “Name se je pritiskalo celo tako, da se mi je izven formalnih zasedanj sodišča kazalo različne vsebinske dele iz ločenega mnenja /…/ ter sugeriralo, naj jih spremenim,” je zapisal Jaklič. Ko je pritiske zavrnil, pa se neprimernosti po njegovih besedah niso končale. Ne glede na vse očitke pa Accetto še vedno ostaja ustavni sodnik, po vseh razkritih Accetovih aferah pa sta se v molk zavila tako Accetto kot tudi predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez.

Po aferi Accetto še afera Čeferin


Pred kratkim pa smo bili priča tudi aferi Roka Čeferina, ki je pomotoma sodeloval pri dopisnem odločanju v zadevi, v kateri bi moral biti izločen iz drugih razlogov. Čeferin je predlagal, da se napaka popravi, tako da se o zadevi ponovno odloča brez njegovega sodelovanja, so nam obrazložili na ustavnem sodišču. Kot so mediji razkrili kasneje, pa to ni bila njegova edina napaka, saj je v drugem primeru dvakrat odločal v primeru državljana Petra Kodriča in se znašel v konfliktu interesov. Napaka se je odkrila, ko se je Kodričev primer znašel na seji za obravnavo Evropskem sodišču za človekove pravice.

Na Ustavnem sodišču Republike Slovenije so zaradi burnega odziva javnosti sporočili, da se je zgodila napaka in pomota. “Sodnik, ki spisov ne bere, ne bi smel soditi!” Je bil jasen v tej dotični zadevi Toplak. Medtem pa profesor prava Matej Avbelj poudarja, da se je motiti človeško, a od ustavnega sodišča pričakuje sprejetje polne odgovornosti za zakrivljeno kršitev ustave, javno opravičilo in notranje ukrepe z namenom, da do česa takega ne bi več prihajalo, več o celotni zadevi pa si lahko preberete tukaj.

20180206 00836063

Ustavni sodnik Rok Čeferin. (Foto: STA)

Kot je odkril eden naših novinarjev pa vse kaže, da se je ustavnemu sodniku Čeferinu zgodila še ena huda strokovna napaka. Dne 17. februarja 2020 je Čeferin odločal skupaj sodniškimi kolegi dr. Matejem Accetom, dr. Dunjo Jadek Pensa, dr. Špelco Mežnar, dr. Marijanom PavčnikomMarkom Šorlijem in predsednikom ustavnega sodišča dr. Rajkom Knezom in skupaj z njimi soglasno zavrnil pobudo Marjana Armana. Ta je tožil RTV Slovenijo zaradi zneska 750 evrov, kot nam pojasnijo na ustavnem sodišču. Vendar za Čeferina težava nastopi, ker je bila ena izmed strank v postopku RTV Slovenija, ki pa že od leta 2015 večino mescev nakazuje mesečne pavšale Odvetniški družbi Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji. Čeferin je po uradnih podatkih še vedno 21-odstotni lastnik omenjene odvetniške pisarne, več o omenjeni zadevi pa si lahko preberete tukaj.

Ustavni pravnik Matej Avbelj je prepričan, da imamo na ustavnem sodišču dva svetova


“Pravo naj bi bilo tudi izraz dobre vere in poštenja ter, jasno, zdrave kmečke pameti. Ker vsega tega ni v prevladujočem delu slovenske pravne stroke, to tudi v pravu ne obstaja. Tako pač je in bo, ob obstoječem socializacijskem ustroju ter oblastnem stroju, tudi ostalo. Ne gre za levo in desno. Gre za mnogo več. Gre za človečnost in pravičnost. V nas samih,” je o pomenu prava zapisal Avbelj. Pojasnjuje, da je pri našem ustavnem sodišču iz prve roke opaziti dejstvo, da imamo pravzaprav tudi v slovenski pravni skupnosti kot celoti, opraviti z dvema ustavnopravnima svetovoma.

matej avbelj

dr. Matej Avbelj (Foto: STA)

“Prvi, tisti, ki je še vedno v prepričljivi večini, 7 : 2, tako na ustavnem sodišču kot širše, je strogo zavezan zakonskemu pravnemu pozitivizmu. Zakon je zakon. Njegovo spoštovanje pa je samo sebi namen,” je pojasnil v časniku Finance. Kot ugotavlja, ustavni spekter ter z njim povezano varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin sta pogosto zunaj pravoznanstvenega dometa tega pristopa k pravu. “Načela, kot so in favorem pravici, hominum causa omne ius constitum est, pravo je v funkciji človeka, in ne obratno, pravni sistem služi spoštovanju človekovih pravic konkretnih ljudi, in ne varovanju samega sebe ter države, so takemu pravnemu naziranju tuja.”

Novi ustavni sodniki so močno razdeljeni


Po mnenju Toplaka, so novi ustavni sodniki močno razdeljeni. A ne na leve in desne, kot mnogi prehitro sklepajo. Ampak, podobno kot evropski, na tiste, ki sta jim bliže država in omejevanje pravic, ter tiste, ki čutijo naklonjenost do žrtev, ki jim država posega v pravice. Velika večina zadev nima nič z levo-desno delitvijo.

Sara Rančigaj

Foto Ustavno sodišče.
Izvor/Avtor Nova24.si