Referendum 2025: Zakaj so stroški rekordni?
Na prihajajočem referendumu, ki bo potekal v nedeljo, bodo parlamentarne stranke in lokalne skupnosti sodelovale z več kot 12 tisoč predlogi za člane volilnih odborov. Največ predlogov med političnimi strankami je podala Slovenska demokratska stranka (SDS). Na voliščih bo prisotnih okoli 19 tisoč volilnih odbornikov, ki bodo prejeli nadomestila v višini med 81,51 in 96,33 evra. Referendum bo izveden po Sloveniji, 21. novembra 2025, s skupnim stroškom ocenjevanim na približno 6,7 milijona evrov. Ta znesek vključuje tudi nadomestila članom volilnih odborov, kar je glavni razlog za višje stroške v primerjavi s prejšnjimi referendumi. Zakaj so tokratni stroški višji?
Državna volilna komisija (DVK) je pojasnila, da bo izvedba referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja stala okoli sto tisočakov več kot majski referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki je bil najdražji v zgodovini Slovenije. Glavni razlog za višje stroške niso inflacija ali zvišanje cen poštnih storitev, tiska in distribucije volilnega materiala, temveč povišana nadomestila volilnim odborom in komisijam zaradi reforme plač, ki vpliva na odstotke osnovne plače ustavnih sodnikov.
Udeležba političnih strank in lokalnih skupnosti
Pri imenovanju volilnih odbornikov se upošteva zadnji izid volitev poslancev v državni zbor, zato večino na voliščih prisotnih odbornikov predlagajo Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD in Levica. Poleg njih so predloge podale tudi druge politične stranke in lokalne skupnosti. DVK je prejel 9558 predlogov za člane volilnih odborov iz lokalnih skupnosti, kar je skoraj tisoč več kot na prejšnjem referendumu.
SDS vodi med političnimi strankami
Glede na podatke DVK-ja, je SDS predlagala največje število volilnih odbornikov, skupaj 4225, kar je več kot na majskem referendumu. Sledi Gibanje Svoboda s 2643 predlogi, SD z 2374, NSi z 2175 in Levica z 891 predlogi. Za preostala mesta se potegujejo tudi neparlamentarne stranke.
Vloga neparlamentarnih strank
Med neparlamentarnimi strankami je največ predlogov za člane volilnih odborov podala SLS s 576 predlogi. Sledijo ji SG Stranka Generacij z 237 predlogi in Demokrati s 127. Drugi predlogi prihajajo iz različnih strank, kot so Neodvisna stranka Pomurja, Zeleni Slovenije in Stranka glas upokojencev. DVK pojasnjuje, da odločitev o končni sestavi odborov sprejemajo okrajne volilne komisije.
Raznolik nabor predlogov za člane volilnih odborov kaže na široko zastopanost interesov in različne poglede na prihajajoči referendum. Kakšna bo končna sestava volilnih odborov in kako bo to vplivalo na izvedbo referenduma, bomo spremljali v prihodnjih dneh.
Spletno uredništvo
