Politična scena v Sloveniji je znova v središču pozornosti, saj se stranke, ki ne dosegajo parlamentarnega praga, a zberejo vsaj odstotek glasov, kljub temu lahko veselijo finančne podpore iz proračuna. Na podlagi najnovejše predvolilne ankete Mediane bi v Državni zbor vstopilo šest strank.
To so SDS, Gibanje Svoboda, lista Levice in Vesne, NSi, SLS in Fokus, SD ter Demokrati Anžeta Logarja. Kljub temu pa bodo nekatere stranke ostale pod parlamentarnim pragom, a si lahko obetajo denarno podporo.
Med tistimi, ki jim ni uspelo zbrati dovolj glasov za vstop v parlament, so Resni.ca **Zorana Stevanovića** s 3,1 odstotka glasov, Piratska stranka z 2,9 odstotka, SNS **Zmaga Jelinčiča** z 1,9 odstotka, Prerod **Vladimirja Prebiliča** z 1,5 odstotka, Glas upokojencev z 1,3 odstotka in Mi, socialisti! z 1,1 odstotka podpore. Tudi analiza Ninamedie potrjuje, da bodo te stranke ostale pod parlamentarnim pragom.
Napovedi agencij in proračunska sredstva
Agencija Parsifal, ki izvaja ankete za Nova24TV, napoveduje, da se Prerod ne bo uvrstil v parlament, saj med vsemi anketiranimi dosega 2,8 odstotka podpore. Podobno velja za stranko Resnica z 2,4 odstotka podpore. Kljub temu pa bodo te stranke prejemale sredstva iz proračuna, saj zakon o političnih strankah omogoča financiranje tistim, ki zberejo vsaj en odstotek glasov. Za skupne kandidatne liste pa so meje nekoliko višje – za dve stranki 1,2 odstotka glasov, za tri ali več strank pa 1,5 odstotka.
Finančni načrt Državnega zbora za leto 2025 predvideva 5,57 milijona evrov za sofinanciranje političnih strank. Na parlamentarnih volitvah leta 2022 so morale stranke za prejem sredstev zbrati več kot 16.000 glasov. Med tistimi, ki so uspele doseči prag, so Povežimo Slovenijo, Resni.ca Naša prihodnost, Dobra država, Pirati, Naša dežela in SNS, medtem ko je stranka Vesna komaj presegla prag z 1,35 odstotka podpore. Leta 2018 pa je za pridobitev sredstev zadostovalo že manj kot 10.000 glasov, kar je omogočilo pridobitev državne pomoči listi Andrej Čuš in Zeleni Slovenije.
Spremenjen zakon o političnih strankah
Leta 2023 je bila sprejeta sprememba zakona o političnih strankah, kar je pomenilo podvojitev sredstev za njihove potrebe. Nova ureditev določa, da 90 odstotkov proračunskih sredstev prejmejo stranke z najboljšimi volilnimi rezultati. Tako je največji delež sredstev prejela stranka Svoboda, in sicer 1,85 milijona evrov, skupaj z dodatnimi sredstvi od LMŠ in SAB, ki sta se združili z njo. Skupna sredstva so tako v letu 2025 znašala preko 390.000 evrov. SDS, druga na volitvah leta 2022, je prejela nekaj manj kot 1,28 milijona evrov, skupaj s sredstvi, ki so pripadala Novi ljudski stranki (NLS), ki se je združila s SDS.
Finančna podpora iz proračuna je torej ključnega pomena za politične stranke, ki ostanejo izven parlamenta, saj jim omogoča nadaljnje delovanje in pripravo na prihodnje volitve.
Spletno uredništvo
