Konec subvencioniranega delovnika: Kaj čaka delavce in podjetja

Vlada je lanskega 5. decembra sprožila shemo subvencioniranega skrajšanega delovnika, ki je bila prvotno načrtovana za tri mesece, a je bila nato podaljšana do 5. junija. Shema je zajemala panoge, kot so proizvodnja oblačil, usnja in usnjenih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin in kovinskih izdelkov, motornih vozil in vozil ter pohištva, poleg tega pa tudi tiskarsko dejavnost.

Delodajalske organizacije so večkrat pozivale k širjenju sheme, zlasti na del lesne industrije brez pohištva, kjer so se že kazali znaki zaostrovanja razmer in tveganja za izgubo delovnih mest.

Namen in izvajanje ukrepa

Glavni cilj ukrepa je bil zaščititi podjetja in ohraniti delovna mesta v težkih gospodarskih razmerah. Podjetja, ki niso mogla zagotoviti najmanj 90 odstotkov dela vsaj 30 odstotkom svojih zaposlenih, so lahko skrajšala delovni čas delavcem za tri mesece. Delavci so bili napoteni na čakanje od pet do 20 ur tedensko. V tem obdobju, ko zaposleni niso delali, jim je država zagotovila nadomestilo v višini 60 odstotkov izplačane bruto plače.

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba je ocenila vrednost letošnjega izvajanja ukrepov, ki so vključevali delno povračilo nadomestila plače za skrajšani delovni čas ter usposabljanja, izobraževanja in nagrade, na osem milijonov evrov z DDV. Kljub temu številni delodajalci menijo, da bi lahko širitev sheme na druge panoge še dodatno omilila posledice gospodarske krize in zmanjšala tveganje za povečanje brezposelnosti.

Širitev sheme in pozivi delodajalcev

Delodajalske organizacije so v času trajanja sheme večkrat pozivale k njeni širitvi, zlasti na panoge, kjer so se kazali znaki zaostrovanja razmer. Predlagali so, da bi se shema razširila na del lesne industrije brez pohištva, saj so v tej panogi zaznali tveganje za izgubo delovnih mest. Vlada se na te pozive ni odzvala, kar je sprožilo kritike med delodajalci, ki menijo, da bi širitev sheme lahko še dodatno omilila negativne posledice gospodarske krize.

Iztek sheme subvencioniranega skrajšanega delovnika odpira vprašanja o prihodnjih ukrepih za zaščito delavcev in podjetij. Čeprav je shema omogočila mnogim podjetjem, da so ohranila delovna mesta, ostaja vprašanje, kako bodo podjetja in vlada ukrepali v prihodnje, da bi preprečili morebitno povečanje brezposelnosti in zagotovili stabilnost na trgu dela.

Spletno uredništvo