Plastika v prehranjevalni verigi: Ali svet končno ukrepa?
V Ženevi se je začel pomemben krog pogajanj, kjer več kot 160 držav razpravlja o potencialnem sporazumu za omejitev onesnaževanja s plastiko. Problem, ki je vse bolj očiten, je razširjenost plastike, ki jo najdemo ne le v oceanih, zraku in tleh, temveč tudi v prehranjevalni verigi in človeškem telesu. Pogovori, ki bodo potekali deset dni, se nadaljujejo po neuspehu v Pusanu, kjer so decembra lani pogajanja zastala zaradi nasprotovanja držav proizvajalk nafte.
Na prejšnjih pogajanjih se je izkazala globoka razdeljenost med državami. Na eni strani so bile države, ki so si prizadevale za ambiciozen sporazum, ki bi omejil proizvodnjo plastike in postopoma ukinjal škodljive kemikalije. Na drugi strani so predvsem države proizvajalke nafte, ki tovrstnim omejitvam nasprotujejo in se zavzemajo za boljšo obdelavo odpadkov. Program Združenih narodov za okolje (Unep) je gostitelj novih pogajanj, kjer sodelujoči ne pričakujejo lahkih pogovorov, a ostajajo optimistični glede morebitnega sporazuma.
Diplomatski napredek
Izvršna direktorica Unepa, Inger Andersen, je za AFP poudarila, da je od Pusana do danes diplomacija dosegla pomemben napredek. Njene besede, ki jih povzema francoska tiskovna agencija, razkrivajo, da večina držav prihaja v Ženevo z namenom podpisa sporazuma.
Globalni vpliv onesnaževanja s plastiko
Strokovnjaki opozarjajo na vseprisotnost plastičnih delcev, od najvišjih gorskih vrhov do najglobljih morskih jarkov. Mikroplastiko so našli tudi v skoraj vseh delih človeškega telesa. Na pogovorih sodeluje več kot 600 nevladnih organizacij, vključno z Greenpeaceom. Vodja njihove delegacije, Graham Forbes, je za AFP izpostavil, da je ključna rešitev zmanjšanje proizvodnje plastike.
Statistika plastičnega onesnaževanja
Po podatkih AFP se letno na svetu proizvede več kot 400 milijonov ton plastike, pri čemer je polovica namenjena izdelkom za enkratno uporabo. Kljub temu se za recikliranje zbere le približno 15 odstotkov plastičnih odpadkov, dejansko pa se jih reciklira le devet odstotkov. Skoraj polovica plastičnih izdelkov konča na odlagališčih, 17 odstotkov se sežge, z 22 odstotki pa se nepravilno ravna in postanejo smeti.
Resna grožnja zdravju
Medicinska revija The Lancet je v nedavni študiji opozorila, da je onesnaževanje s plastiko “resno, naraščajoče in premalo priznano tveganje” za zdravje, ki letno povzroča stroške vsaj 1500 milijard dolarjev.
Spletno uredništvo Goriške novice
