Kako vročinski valovi spreminjajo porabo elektrike v Evropi?

Medtem ko vročinski valovi postajajo vse pogostejši, se povečuje tudi poraba električne energije za hlajenje. To poletje je Evropa doživela več vročinskih valov, kar je povzročilo rekordne temperature in povečano povpraševanje po električni energiji. Ti vročinski valovi ne vplivajo le na porabo, temveč tudi na stabilnost oskrbe z električno energijo. V tem članku raziskujemo, kako se spreminja ravnovesje med porabo elektrike za ogrevanje in hlajenje ter kakšne so posledice tega spreminjanja.

Evropo je v zadnjih dveh mesecih zajelo več vročinskih valov z rekordnimi temperaturami v večini držav. Vroče poletje je prineslo nove temperaturne rekorde, predvsem na Hrvaškem in Madžarskem. Prvi vročinski val se je začel konec junija, ko so temperature v zahodni Evropi dosegle več kot 46 stopinj Celzija. Ta ekstremna vročina je prizadela Portugalsko, Španijo, Francijo, Italijo in balkanske države, kar je povzročilo 2300 smrtnih žrtev med prvim valom.

Povečana potreba po hlajenju

Povpraševanje po električni energiji narašča zaradi potrebe po hlajenju v vročih mesecih. Število sobnih klimatskih naprav v Evropski uniji naj bi se z manj kot sedmih milijonov v letu 1990 povečalo na več kot sto milijonov do leta 2030. Italija vodi v porabi električne energije za hlajenje, sledijo ji Grčija, Francija, Španija in Nemčija. Vpliv klimatskih naprav je bil lani tako velik, da je povzročil električni mrk v nekaterih balkanskih državah.

Težave v prenosnih omrežjih

Urban Rudež iz ljubljanske fakultete za elektrotehniko opozarja, da vročinski valovi vplivajo na prenosna in distribucijska omrežja. Zaradi višjih temperatur vodniki in transformatorji nimajo enakih prenosnih zmogljivosti, kar otežuje uvoz električne energije iz sosednjih držav. Poleg tega višje temperature negativno vplivajo na življenjsko dobo omrežnih naprav.

Izkušnje iz Slovenije

Slovenija trenutno še vedno porabi več elektrike za ogrevanje kot za hlajenje. Na Elesu pojasnjujejo, da vročinski valovi nimajo občutnega vpliva na slovensko omrežje, saj je največja poraba elektrike še vedno pozimi. Čeprav razlika med toplimi in hladnimi obdobji zmanjšuje, v Sloveniji še ni prišlo do premika konice porabe v poletne mesece, kot se je to že zgodilo na Hrvaškem.

Vpliv na proizvodnjo električne energije

Suša in vročina vplivata tudi na proizvodnjo električne energije. Proizvodnja v hidroelektrarnah se zmanjša zaradi nižjih pretokov vode, medtem ko suša in vročina posredno prizadeneta jedrske in termoelektrarne. Tudi proizvodnja fotonapetostnih modulov je pri višjih temperaturah malenkost slabša, kar vse znižuje količino razpoložljive električne energije. Nižje pretoke in višje temperature vode prav tako občutijo vetrne elektrarne.

Prilagoditev sistema ekstremnim vremenskim razmeram

Za prilagoditev elektroenergetskega sistema ekstremnim vremenskim razmeram je ključna raznovrstna proizvodnja. Vse vrste proizvodnih virov imajo v določenih razmerah svoje prednosti in slabosti. Sončne in vetrne elektrarne bi lahko pomagale, a imajo tudi te svoje omejitve. Na Elesu poudarjajo potrebo po povezovanju sistemskih operaterjev v skupne platforme za trgovanje in izmenjavo izravnalne energije.

Vloga odjemalcev in upravljanje porabe

Rudež poudarja pomen aktivnega upravljanja odjema kot enega najučinkovitejših ukrepov. V praksi bi to lahko izvedli z ekonomskimi mehanizmi, a bi bilo težko prepričati ljudi, da prostovoljno izklapljajo klimatske naprave v največji vročini. Ključ do rešitve je raznovrstna proizvodnja in uporaba pametnih rešitev za upravljanje odjema.

Ne glede na vse večje izzive poleti, na Elesu zagotavljajo, da je slovensko omrežje stabilno in zanesljivo. Slovenija ima zelo močne čezmejne povezave, kar omogoča dobro oskrbo z električno energijo. Prav tako je bilo veliko narejenega na področju prilagoditve omrežij za zaostrene podnebne razmere.

Spletno uredništvo Goriške novice