Obetajo se spremembe v slovenski zunanji politiki, saj bo z novo vlado pod vodstvom Janeza Janše prišlo do preobrata, še posebej glede vprašanj Bližnjega vzhoda. Zlasti je v ospredju dilema o sankcijah proti Miloradu Dodiku, ki mu je Golobova vlada prepovedala vstop v Slovenijo. Slovenija naj bi novo vlado dobila najkasneje v prvih dneh junija, že kmalu po glasovanju o novem mandatarju, ki bo najverjetneje Janez Janša, pa bodo znana tudi imena ministrov njegove četrte vlade.
Ta bo prinesla pomembne spremembe tudi v zunanji politiki, predvsem glede Bližnjega vzhoda. Še vedno pa ni jasno, kdo bo nasledil na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, čeprav se najpogosteje omenjata nekdanji veleposlanik v ZDA in evropska poslanka ter podpredsednica SDS.
Palestinska zastava in pretekle odločitve
V zadnjih štirih letih so se v slovenski zunanji politiki pojavljale močne delitve med levim in desnim političnim spektrom, predvsem glede priznanja Palestine. Slovenija je namreč na predlog vlade Palestino priznala kot neodvisno državo 4. junija 2024, kar je SDS skušala blokirati z referendumom, vendar neuspešno.
V času pred evropskimi volitvami in ob priznanju Palestine je Janša jasno izražal nasprotovanje tej odločitvi, kar je pokazal tudi z značko v barvah slovenske in izraelske zastave na suknjiču.
Pričakovanja Izraela in načrti za selitev veleposlaništva
V Izraelu od bodoče Janševe vlade pričakujejo veliko. Janša je že med obiskom Izraela februarja 2024 izjavil, da bi v primeru ponovnega vodenja vlade preselil slovensko veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem. To bi potrdilo, da je (deljeni) Jeruzalem prestolnica Izraela, kar je formalno predlagal poslanec SDS maja 2024.
Izraelski vplivnež Eli David je na omrežju X ob koncu aprila zapisal, da je Janša eden največjih zaveznikov ZDA in Izraela v Evropi ter da bo, če se vrne na oblast, preselil slovensko veleposlaništvo v Jeruzalem in preklical priznanje Palestine.
David, ki je strokovnjak na področju umetne inteligence in kibernetske varnosti, je znan podpornik ameriškega predsednika in izraelskega premierja.
Diplomatska srečanja in vplivi na Slovenijo
Janez Janša se je marca lani v Izraelu srečal z Eli Davidom. V Sloveniji pa je decembra lani na sedežu SDS gostil nekdanjega izraelskega svetovalca za nacionalno varnost Giora Eilanda. Slednji je postal pomembna osebnost po izbruhu afere tik pred volitvami 22. marca.
Z Eilandom sta bila na sedežu SDS tudi direktor Black Cuba Dan Zorella in Liron Tzur, vendar Janša tega srečanja ni javno priznal. Janša je afero Black Cube povezoval z “opozorilom” Izraela, ker se je Golobova vlada zavzemala za pridružitev tožbi proti Izraelu zaradi genocida v Gazi.
Na koncu se Golobova vlada za pridružitev ni odločila, predvsem zaradi svaril domačih varnostnih struktur glede odvisnosti Slovenije od izraelskih sistemov za obrambo pred kibernetskimi napadi.
Možni premiki v diplomatskem pristopu
Nekdanji diplomat in bivši veleposlanik v ZDA Božo Cerar meni, da bo nova Janševa vlada uravnotežila politiko do Izraela, Palestine in Irana. Cerar pričakuje popravke, saj je bila slovenska zunanja politika v zadnjih štirih letih izrazito aktivistična.
V političnih krogih se pričakuje, da bo nova vlada takoj po izvolitvi odstranila palestinsko zastavo z vladnega poslopja ter ponovno preučila sankcije proti Izraelu. Bivši zunanji minister Dimitrij Rupel verjame, da bi se Slovenija glede selitve veleposlaništva lahko dogovorila z ZDA in EU.
Cerar priznanje Palestine vidi kot simbolno dejanje, ki ni prineslo veliko rezultatov. Priznanje druge države je običajno veljalo za nepreklicno, vendar se je ta praksa v zadnjem času spremenila. Cerar opozarja, da bi umik priznanja lahko imel posledice za državo, ki se ga poslužuje.
Sankcije proti Miloradu Dodiku
Vprašanje, ali bo nova vlada umaknila sankcije proti Miloradu Dodiku, ostaja odprto. Dodik je bil med prvimi, ki je čestital novemu predsedniku državnega zbora in se zavzemal za status narodnostne skupnosti za Srbe v Sloveniji.
Golobova vlada je Dodiku septembra lani izrekla prepoved vstopa v Slovenijo, predvsem zaradi suma spornega premoženja. Sankcije proti Dodiku so uvedle tudi Velika Britanija, Nemčija in Avstrija, medtem ko so ZDA sankcije lani umaknile po spremembah zakonodaje v Republiki Srbski.
Cerar meni, da je bila uvedba sankcij delno radikalna poteza, Rupel pa opozarja na kontekstualno obravnavo sankcij.
Spletno uredništvo
