Izrael tik pred volitvami razdeljen na pol: Netanjahu in nasprotniki brez večine, odločilna uganka so arabske stranke

Manj kot štiri tedne pred izraelskimi parlamentarnimi volitvami je država politično razdeljena skoraj natančno na polovico. Najnovejša meritev Channel 13 kaže 52 sedežev za stranke, ki nasprotujejo Benjaminu Netanjahuju, in 51 za blok sedanjega premierja. Toda v 120-članskem knesetu je za večino potrebnih 61 poslancev, zato trenutno nobeden od obeh glavnih političnih taborov po tej meritvi nima dovolj podpore za samostojno sestavo vlade.

Volitve 27. oktobra bodo prve parlamentarne volitve po napadu Hamasa 7. oktobra 2023, po letih vojne in političnih pretresov pa v ospredje poleg varnosti vse bolj prihajajo tudi življenjski stroški, vprašanje vojaške obveznosti ultraortodoksnih Judov ter položaj arabskih strank.

Zadnja anketa: 52 proti 51, do večine pa daleč

Zadnja raziskava Channel 13, ki jo povzema Times of Israel, kaže, kako zapletena je trenutna politična matematika. Stranke, ki jih raziskava uvršča v blok nasprotnikov Benjamina Netanjahuja, bi skupaj osvojile 52 sedežev, stranke sedanjega premierjevega bloka pa 51. Arabski stranki oziroma listi bi po tej meritvi skupaj dobili 13 sedežev, še štiri pa nova lista Yoaza Hendla in Yarona Zelekhe, ki se ni zavezala nobenemu od obeh glavnih blokov.

Med posameznimi strankami je v tej raziskavi na prvem mestu Yashar nekdanjega načelnika generalštaba Gadija Eisenkota z 22 sedeži, Netanjahujev Likud pa bi jih dobil 18. Demokrati in stranka B’Yachad nekdanjega premierja Naftalija Bennetta bi osvojili po 11 sedežev. Raziskava je zajela 1.503 anketirance, navedena statistična napaka pa znaša 2,5 odstotne točke. Pri teh številkah je potrebna previdnost: tudi Times of Israel opozarja, da so predvolilne raziskave v Izraelu zelo pogoste in posamezna anketa ni zanesljiva napoved končnega izida.

Pomembnejša od posameznega rezultata je zato politična matematika, ki jo kažejo meritve. Tudi ob trenutnem vodstvu opozicijskega bloka 52 sedežev ni dovolj za sestavo vlade, prav tako pa je od večine oddaljen Netanjahujev blok. Volitve lahko zato ustvarijo položaj, v katerem bo odločilno vprašanje, kdo je pripravljen sodelovati s kom in katere stranke bodo sploh prišle v kneset.

Arabske stranke so postale ena največjih neznank volitev

Prav tu se zgodba dodatno zaplete. Izraelska centralna volilna komisija je prejšnji teden podprla zahteve za izločitev Združene liste, v kateri sodelujejo Balad, Hadash in Ta’al, ter stranke Ra’am Mansourja Abbasa. Če bi takšna odločitev obveljala, bi bile z volitev izključene glavne stranke, ki predstavljajo arabske oziroma palestinske državljane Izraela.

Toda odločitev še ni zadnja beseda. O njej mora odločati izraelsko vrhovno sodišče, pri čemer Times of Israel opozarja, da je sodišče podobne prepovedi v preteklosti razveljavilo. Pravna organizacija Adalah je napovedala izpodbijanje odločitev in postopek označila za politično motiviran, medtem ko so predlagatelji izločitev strankam očitali ravnanja oziroma stališča, ki naj bi bila nezdružljiva s pogoji za sodelovanje na volitvah.

Razplet je lahko za povolilno matematiko izjemno pomemben. Channel 13 arabskim strankam trenutno pripisuje skupaj 13 od 120 sedežev. Če bodo lahko kandidirale in bo rezultat približno podoben sedanji meritvi, lahko njihovi poslanci postanejo pomemben dejavnik pri iskanju parlamentarne večine.

Eisenkot ima pred seboj koalicijsko uganko

Gadi Eisenkot je eden osrednjih Netanjahujevih tekmecev. Nekdanji načelnik generalštaba izraelske vojske je v politiko vstopil z močnim varnostnim profilom, njegovo osebno zgodbo pa je močno zaznamovala tudi vojna v Gazi. Njegov sin Gal je bil decembra 2023 ubit med boji v Gazi, v vojni pa sta umrla tudi dva njegova nečaka. Eisenkot je po napadu 7. oktobra vstopil tudi v Netanjahujevo vojno vlado in jo pozneje zapustil.

Toda njegov problem ni zgolj pridobivanje glasov, ampak sestavljanje potencialne večine. V opozicijskem prostoru so stranke z zelo različnimi pogledi, sodelovanje z arabskimi strankami pa je postalo ena osrednjih tem kampanje. Netanjahujev Likud je Eisenkota napadal prav z opozorili, da bi prihodnjo vlado lahko oblikoval z njihovo podporo, medtem ko je Eisenkot zanikal poročila, da naj bi že obljubil vključitev Ra’ama v koalicijo.

To ustvarja nenavaden položaj. Če se razmerje med bloki do volitev ne bo bistveno spremenilo, lahko prav vprašanje sodelovanja z arabskimi poslanci postane eno od ključnih pri sestavljanju vlade, ne glede na to, katera posamezna stranka bo na koncu dobila največ sedežev.

Netanjahu stavi predvsem na varnost

Benjamin Netanyahu medtem ostaja osrednja figura izraelske politike. Na volitve odhaja po obdobju, ki ga je zaznamoval napad Hamasa 7. oktobra 2023 in več let regionalnih konfliktov. Njegova kampanja v ospredje postavlja nacionalno varnost in trditev, da lahko prav njegova vlada najbolje zaščiti državo.

Toda volitve bodo hkrati prve, na katerih bodo lahko izraelski volivci po 7. oktobru neposredno odločali o sestavi novega kneseta. Zato so del politične razprave tudi odgovornost za varnostne pomanjkljivosti pred napadom, ravnanje države v letih po njem ter zahteve po širši preiskavi dogodkov, ki so pripeljali do napada.

Netanjahu ima še vedno trdno politično bazo, vendar sedanje meritve hkrati kažejo, da sestava nove vlade nikakor ni preprosta. Tudi če bi Likud ostal ena največjih strank, bo za oblikovanje vlade odločilno, koliko sedežev bodo skupaj osvojile stranke, pripravljene podpreti istega kandidata za premierja.

Spor zaradi ultraortodoksnih Judov sega globoko v koalicijsko politiko

Med najbolj občutljivimi notranjepolitičnimi vprašanji je tudi služenje ultraortodoksnih Judov v izraelski vojski. Dolgoletne izjeme za študente verskih šol so v času večletnega konflikta postale še bolj sporne, saj je bilo veliko drugih Izraelcev vpoklicanih v redno ali rezervno sestavo vojske.

Vprašanje je posebej pomembno zato, ker so ultraortodoksne stranke tradicionalno igrale pomembno vlogo pri oblikovanju Netanjahujevih koalicij. Kneset je pred volitvami obravnaval tudi zakonodajo, povezano s položajem študija Tore in vojaško obveznostjo, s čimer je vprašanje postalo neposreden del predvolilnega političnega boja.

Za del volivcev gre za vprašanje vere in načina življenja, za druge za vprašanje enakosti bremen. Po letih mobilizacij in vojne je zato tema dobila težo, ki presega tradicionalni spor med sekularnim in verskim delom izraelske družbe.

V ospredje prihajajo tudi računi v trgovinah

Varnost sicer ostaja pomembna tema izraelskih volitev, toda današnja analiza Guardiana opozarja tudi na nezadovoljstvo zaradi življenjskih stroškov. Dolgotrajna vojna in politična negotovost sta močno posegli v vsakdanje življenje, gospodarska vprašanja pa so postala pomemben del kampanje.

To je za Netanjahujevo kampanjo pomembno, ker volitve tako niso samo referendum o varnostni politiki. Volivci bodo odločali tudi v okolju, v katerem se pogovarjajo o cenah, stanovanjih, javnih storitvah, vojaških obveznostih in prihodnosti države po več letih konfliktov.

27. oktober bo šele začetek

Izraelska centralna volilna komisija uradno potrjuje, da bodo volitve v 26. kneset v torek, 27. oktobra 2026. Gre za proporcionalni volilni sistem, zato število mandatov posamezne stranke še ne pove, kdo bo sposoben sestaviti vlado.

In prav tu je trenutno največja neznanka. Zadnja meritev kaže 52 sedežev proti 51, toda nobeden od blokov nima potrebnih 61. Arabske stranke bi lahko imele dvomestno število poslancev, vendar o njihovem sodelovanju na volitvah odloča še vrhovno sodišče, obenem pa je vprašanje sodelovanja z njimi predmet ostrega političnega spora.

Zato iz sedanjih anket ni mogoče sklepati, kakšna bo naslednja izraelska vlada. Kažejo pa nekaj drugega: Izrael gre v prve parlamentarne volitve po 7. oktobru 2023 globoko politično razdeljen, brez jasne večine enega tabora in z vrsto odprtih vprašanj, ki lahko povolilna pogajanja naredijo najmanj tako pomembna kot samo volilno noč.

Spletno uredništvo