Napad ZDA in Izraela na iransko plinsko polje South Pars zaostril krizo
V napadih, ki so jih danes izvedle Združene države Amerike in Izrael, je bil prizadet iranski petrokemični kompleks na plinskem polju South Pars, poročajo iranski mediji. Požar je izbruhnil na območju, reševalne in gasilske ekipe pa so že na kraju dogodka. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je sporočil, da je bil ponoči v zračnem napadu ubit iranski minister za obveščevalne dejavnosti Esmajil Katib.
Medtem ko izraelsko-ameriški napadi na Iran še vedno potekajo, so na zahodu države zahtevali najmanj sedem življenj in več deset ranjenih, navajajo tuje tiskovne agencije.
Zaostrene razmere in posledice napadov
Situacija na Bližnjem vzhodu se je zaostrila po napadih na iranski petrokemični kompleks, ki je del največjega svetovnega nahajališča zemeljskega plina, kjer delujeta Katar in Iran. Katar je obsodil napade na ta pomemben energetski objekt, opozarjajoč na grožnje svetovni energetski varnosti, prebivalcem regije in okolju. Tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Majed Al Ansari je poudaril, da napadi na energetsko infrastrukturo predstavljajo resno nevarnost.
Izraelski minister Kac je obvestil, da je bil v napadu ubit iranski minister za obveščevalne dejavnosti Katib, kar je označil kot del “lova” na iranske voditelje. Izraelska vojska trdi, da je Katib odgovoren za represijo med nedavnimi protesti v Iranu in teroristične dejavnosti proti izraelskim in ameriškim ciljem.
Mednarodne reakcije in napetosti
Medtem ko se boji nadaljujejo, so Združeni narodi sporočili, da je v Iranu zaradi vojne razseljenih do 3,2 milijona ljudi. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je izrazil zaskrbljenost zaradi številnih napadov na zdravstvene ustanove in osebje. V Iranu je do zdaj umrlo več kot 1.400 civilistov, v Libanonu nekaj manj kot 900 in v Izraelu 20.
Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da bi Nemčija ZDA odsvetovala vojno proti Iranu, če bi se predhodno posvetovale z Berlinom. Po njegovih besedah ZDA in Izrael niso predstavili prepričljivega načrta za uspeh operacije. Kancler Merz je poudaril, da Nemčija ne bo sodelovala v vojni in je pozval k čimprejšnjemu končanju konflikta.
ZDA in energetska politika
Ameriški predsednik Donald Trump je zatrdil, da ZDA ne potrebujejo Hormuške ožine in je namignil, da bi lahko zavezniškim državam prepustil, naj jo same zavarujejo. ZDA so začasno razveljavile Jonesov zakon, da bi znižale cene nafte v luči naraščajočih cen zaradi vojne. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je pojasnila, da ZDA za zagotavljanje lastne energetske oskrbe niso odvisne od Hormuške ožine, vendar želijo, da ostane odprta za stabilizacijo svetovnih cen.
Pripravljenost na jedrske grožnje
V Svetovni zdravstveni organizaciji se pripravljajo na morebitno jedrsko katastrofo, ki bi lahko sledila eskalaciji konflikta. Hanan Balkhy, regionalna direktorica WHO za vzhodno Sredozemlje, je dejala, da osebje pozorno spremlja posledice napadov na iranske jedrske objekte in je pripravljeno odgovoriti na vsako jedrsko grožnjo.
“Ne glede na to, koliko se pripravljamo, nič ne more preprečiti škode, ki bi prizadela regijo in navsezadnje ves svet,” je opozorila Balkhy.
Napetosti na Bližnjem vzhodu se še naprej stopnjujejo, kar povzroča politične in gospodarske posledice po vsem svetu. Mednarodna skupnost je pozvana, naj si prizadeva za deeskalacijo in stabilnost v regiji.
Spletno uredništvo
