Prvi vlak po dolgotrajnem projektu drugega tira #video
Danes se bo po več kot dveh desetletjih načrtovanja in gradnje po drugem tiru med Divačo in Koprom zapeljal prvi vlak. Ta 27 kilometrov dolga železniška proga, ki vključuje tri viadukte in sedem predorov, je zaznamovala eno najkompleksnejših infrastrukturnih sag v zgodovini samostojne Slovenije.
Projekt je bil tako kontroverzen, da je zahteval dva referenduma, povzročil ustavne in sodne spore ter posredno pripeljal do odstopa takratnega premierja Mira Cerarja. Spremljale so ga številne afere, zapleti z izvajalci del in politični spori, dodatno pa ga je oteževal nepredvidljiv kraški teren.
Drugi tir je bil v nacionalnem programu predviden že leta 1996. Od takrat so se zvrstili številni koraki: sprejem državnega lokacijskega načrta leta 2005, prilagoditve zaradi dvotirnosti leta 2008, predinvesticijska zasnova leta 2010 ter spremembe prostorske dokumentacije in okoljevarstvenega soglasja leta 2014. Za projektno dokumentacijo, razne študije in priprave je bilo porabljenih več kot 47 milijonov evrov.
Referendumi in politične posledice
Leta 2016 je vlada ustanovila družbo 2TDK za upravljanje projekta drugega tira, leto pozneje pa je bil sprejet poseben zakon o drugem tiru, ki je bil predmet referenduma. Na prvem referendumu septembra 2017 je zakon dobil podporo 53,47 % volivcev, vendar je Vrhovno sodišče marca 2018 razveljavilo njegov izid. Vlada naj bi namreč v kampanji nastopila kot promotor zakona in namenila 97.000 evrov kampanjskih sredstev, kar je sodišče označilo za nepošteno. Po razveljavitvi referenduma je takratni predsednik vlade Miro Cerar odstopil.
V aprilu 2018 je bil izveden nov referendum, kjer je zakon preživel kljub zavrnitvi, saj nasprotniki niso dosegli potrebne kvorumske udeležbe. Leta 2018 je izbruhnila tudi afera z maketo drugega tira, zaradi katere je februarja 2019 odstopil minister za okolje Jure Leben. Maketa je postala simbol netransparentnosti in visokih stroškov projekta.
Gradbena dela in kraški izzivi
Prva fizična dela na projektu so se začela z urejanjem 32 cest, ki so bile nujne za oskrbo gradbišč. Leta 2021 so bile podpisane pogodbe za glavna gradbena dela: 225-milijonska pogodba za odsek Črni Kal–Koper in 404-milijonska pogodba za odsek Divača–Črni Kal. Izvajalec del je postal konzorcij družb Kolektor, Yapi Merkezi in Özaltin. Gradnjo so oteževali kraški pojavi, saj so gradbinci med delom naleteli na več kot 90 kraških pojavov, vključno s petimi večjimi v predorih Tinjan in Beka.
Februar 2024 se je izkazal za težaven mesec, saj so delavci turških izvajalcev napovedali stavko zaradi nepravilnosti pri evidencah delovnega časa in regresu. Poleg tega so se pojavila poročila o finančnih težavah turških podizvajalcev in neplačilih. Turški gradbinec Yapi Merkezi je Sloveniji očital neenako obravnavo in terjal 330 milijonov evrov zaradi domnevnih kršitev sporazumov. Ministrstvo za infrastrukturo je očitke zavrnilo kot neutemeljeno izsiljevanje.
Zaključek in finančne posledice
Februarja 2025 je 2TDK potrdil anekse, ki so podražili projekt za približno 23 milijonov evrov, rok za dokončanje pa je bil prestavljen na 31. marec 2026. Čeprav je družba zanikala, da turški partnerji zapuščajo projekt, je Kolektor prevzel vedno večji del izvedbe. Projekt je presegel milijardno vrednost, saj trenutna uradna vrednost znaša 1.17 milijarde evrov brez DDV. Drugi tir je postal ena največjih infrastrukturnih investicij v zgodovini Slovenije, ki je zaznamovala slovensko politiko in premagala številne izzive.
Spletno uredništvo Naša Primorska
