Hrvaško zunanje ministrstvo pretresa korupcijski škandal: Sedem zaposlenih priznalo ponarejanje računov
V torek so na Hrvaškem pridržali sedem zaposlenih na zunanjem ministrstvu zaradi suma ponarejanja hotelskih računov za potne stroške. Preiskava je potekala v prostorih ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki ga vodi Gordan Grlić Radman.
Skupno akcijo sta izvedla Urad evropskega javnega tožilstva (EPPO) in hrvaški urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok).
Podrobnosti o preiskavi in osumljencih
Na podlagi skupnih preiskav EPPO in Uskok so bili pridržani osumljenci, ki so naj bi nezakonito porabili evropska in državna sredstva. Hrvaško tožilstvo preiskuje pet zaposlenih, medtem ko EPPO preiskuje dva. Osumljenci so v obdobju od marca 2019 do novembra lani v tujino potovali z lažnimi računi, s katerimi so prikazovali višje stroške nastanitve. Na podlagi teh računov so zahtevali povračila potnih stroškov, kar je privedlo do oškodovanja državnega proračuna za 3582 evrov.
EPPO sumi, da sta bila dva osumljenca od julija 2020 do konca septembra lani vključena v nedovoljene finančne malverzacije. Te so bile povezane s službenimi potovanji v okviru projekta vgradnje varnostne opreme za diplomatske misije in konzulate, financiranega iz evropskega sklada za notranjo varnost (ISF) in hrvaškega državnega proračuna. Dva osumljenca naj bi 24-krat ponaredila hotelske račune in na ta način prejela približno 26.000 evrov neupravičenih povračil.
Povezava z zunanjim ministrstvom
Zunanje ministrstvo je že januarja zaznalo nepravilnosti pri obračunu potnih nalogov več zaposlenih in jih prijavilo Uskoku. Vseh sedem osumljencev je med zaslišanjem priznalo krivdo, kar je potrdila tudi hrvaška medijska poročila.
Ta škandal predstavlja resen udarec za zaupanje javnosti v hrvaško zunanje ministrstvo in odpira širša vprašanja glede korupcije v državnih institucijah. Hrvaška vlada se zavezuje k nadaljevanju preiskav in krepitvi nadzornih mehanizmov, da bi preprečila ponovitev takšnih incidentov v prihodnosti.
Pridržanja in priznanja krivde v primeru ponarejanja računov na Hrvaškem so sprožila številne razprave o potrebi po reformah in transparentnosti v javnih institucijah. Kako bodo te razprave vplivale na prihodnje korake vlade, ostaja odprto vprašanje.
Spletno uredništvo
