Hrvaška ustavila časovnico Črne gore za vstop v EU: Plenković postavil osem zahtev, Bruselj popustil

Hrvaška je na evropskem vrhu dosegla pomembno spremembo sklepov o približevanju Črne gore Evropski uniji. Na zahtevo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića so iz besedila odstranili časovne roke, ki so predvidevali hitrejše zapiranje preostalih pogajalskih poglavij in pripravo pristopne pogodbe. Zagreb od Podgorice zahteva rešitev osmih odprtih vprašanj, med katerimi so usoda nekdanjih vojnih ujetnikov, pogrešane osebe, vojni zločini, premoženjski spori, državna meja in lastništvo nad šolsko ladjo Jadran.

Črna gora si prizadeva postati naslednja članica EU, vendar je zdaj še jasneje, da njena evropska pot ne bo odvisna zgolj od izpolnjevanja reformnih pogojev, temveč tudi od dogovora s sosednjo Hrvaško.

Plenković v Bruslju dosegel izbris rokov

Na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju je hrvaški premier Andrej Plenković voditelje držav članic seznanil z osmimi zahtevami, ki jih Hrvaška postavlja Črni gori v okviru njenega pristopnega procesa. Po poročanju hrvaške javne radiotelevizije HRT je Zagreb nato dosegel spremembo besedila sklepov Evropskega sveta, iz katerih so bile odstranjene časovne opredelitve glede nadaljnjega napredovanja Črne gore.

Prvotni osnutek je predvideval, da bi se dogovor o začasnem zaprtju preostalih pogajalskih poglavij dosegel do konca leta 2026. Prav tako je vseboval usmeritev, naj se pristopna pogodba pripravi čim prej. V končnem besedilu sta bili ti formulaciji odstranjeni. Evropski svet sicer še naprej podpira pripravo pristopne pogodbe in nadaljevanje pogajanj, vendar brez enako konkretno zapisanih časovnih pričakovanj.

To je pomembna diplomatska sprememba. Ne pomeni, da je Evropska unija ustavila pristopna pogajanja s Črno goro ali ji določila nov datum vstopa. Pomeni pa, da je iz skupnega političnega sporočila izginil del časovnega pritiska za hitro dokončanje procesa, pri čemer je imela Hrvaška odločilno vlogo pri oblikovanju končnega besedila.

Plenković je po prvem dnevu zasedanja poudaril, da Hrvaška ostaja zagovornica širitve Evropske unije, vendar pričakuje, da bodo kandidatke izpolnjevale ustrezne pogoje. Po njegovem mnenju so odprta vprašanja med Zagrebom in Podgorico rešljiva, vendar mora Črna gora pokazati konkretno pripravljenost za njihovo razreševanje.

Osem zahtev, ki segajo v čas razpada Jugoslavije

Jedro hrvaških zahtev so nerešena vprašanja, povezana z vojnami ob razpadu nekdanje Jugoslavije in z odnosi med državama po osamosvojitvi. Hrvaška med drugim zahteva nadaljnje reševanje usode pogrešanih oseb iz časa vojne, procesuiranje vojnih zločinov ter odškodnine za nekdanje zapornike taborišča Morinj.

Morinj v Boki Kotorski je posebej občutljiva točka odnosov. Med vojno na Hrvaškem so bili tam zaprti in zlorabljani hrvaški ujetniki. Zagreb pričakuje ustrezno obravnavo njihovega trpljenja in ureditev vprašanja odškodnin, pa tudi ohranitev spominskega obeležja na območju nekdanjega taborišča.

Med odprtimi vprašanji je tudi poimenovanje mestnega bazena v Kotoru po Zoranu Džimiju Gopčeviću, katerega ime je povezano s spori o vlogi posameznikov med vojno. Hrvaška nasprotuje takšnemu poimenovanju in zahteva spremembo. Črnogorski parlament je po poročanju Euronews Montenegro že sprejel spremembe zakonodaje, ki bi lahko omogočile premik pri poimenovanju bazena in ureditvi spominskega obeležja v Morinju.

Zagreb zahteva tudi ureditev premoženjskih pravic hrvaških družin v Črni gori, nadaljevanje pogovorov o meji ter razrešitev spora glede šolske ladje Jadran. Posamezna vprašanja so pravno in zgodovinsko zapletena, zato ni pričakovati, da bi jih bilo mogoče rešiti z eno samo politično izjavo.

Ladja Jadran in Prevlaka ostajata posebej občutljivi vprašanji

Eden najbolj prepoznavnih sporov med državama je lastništvo nad šolsko ladjo Jadran. Gre za zgodovinsko jadrnico, ki je bila del mornariške dediščine nekdanje Jugoslavije. Hrvaška vztraja, da ima pravico do ladje, medtem ko jo Črna gora obravnava kot del svoje vojaške in pomorske dediščine.

Spor ni omejen samo na ladjo kot fizično premoženje. Povezan je tudi z vprašanjem nasledstva nekdanje skupne države in z različnimi razlagami zgodovinskih okoliščin. Zagreb zahteva vrnitev ladje, Podgorica pa takšnemu zahtevku nasprotuje, zato ostaja vprašanje eno od pomembnih nerešenih bilateralnih sporov.

Drugo občutljivo področje je meja na območju Prevlake in razmejitev na morju. Polotok Prevlaka leži na strateško pomembnem območju ob vhodu v Boko Kotorsko, vprašanja meje in pomorskih pristojnosti pa že vrsto let zahtevajo diplomatske pogovore.

Za Hrvaško je pomembno, da se odprta vprašanja uredijo pred dokončanjem črnogorskega pristopnega procesa. Črnogorska stran pa mora pri pogajanjih upoštevati tudi lastne pravne in politične argumente. Prav zato lahko bilateralni spori postanejo zapletenejši od običajnih tehničnih vprašanj, ki jih kandidatke rešujejo med pogajanji z Evropsko unijo.

Zagreb pravi, da ne blokira, ampak zahteva dogovor

Hrvaška vlada svoje ravnanje predstavlja kot prizadevanje za ureditev odprtih vprašanj in ne kot nasprotovanje članstvu Črne gore v Evropski uniji. V dokumentu, ki ga je Zagreb posredoval državam članicam in evropskim institucijam, so zahteve opisane kot jasno določene in uresničljive.

Plenković je poudaril, da želi Hrvaška konstruktiven dialog in da podpira širitev Unije po načelu dosežkov posamezne države kandidatke. Ob tem je opozoril, da je tudi Hrvaška med svojim pristopnim procesom doživljala blokade in da je zaradi njih izgubila več let.

Toda dejstvo, da je Zagreb dosegel odstranitev rokov iz evropskih sklepov, kaže, da ima hrvaško stališče tudi konkreten vpliv na politično časovnico pristopnega procesa. Hrvaška kot članica EU sodeluje pri sprejemanju odločitev, za katere je potrebno soglasje držav članic, zato lahko vztraja pri svojih zahtevah v posameznih fazah pogajanj.

To odpira širše vprašanje, kje poteka meja med legitimnim pričakovanjem dobrososedskih odnosov in uporabo pristopnega procesa kot sredstva za reševanje bilateralnih sporov. Podobne dileme so se v preteklosti pojavljale tudi pri drugih državah Zahodnega Balkana, kjer so zgodovinska in identitetna vprašanja vplivala na evropsko integracijo.

Podgorica opozarja na doseženi napredek

Črnogorska stran poudarja, da se odprta vprašanja rešujejo skozi pogovore in da so bili v preteklih mesecih že doseženi posamezni premiki. Črnogorsko zunanje ministrstvo je v predhodnih pojasnilih izpostavilo obnovitev medvladnega odbora za manjšine, sodelovanje komisij za pogrešane osebe ter druge oblike dvostranskega sodelovanja.

Črnogorski medij Vijesti je že februarja poročal, da Zagreb in Podgorica različno ocenjujeta obseg napredka. Medtem ko je hrvaška stran menila, da so premiki premajhni, so črnogorski predstavniki poudarjali, da je vsak napredek pomemben in da pogovori niso zastali.

Takšna razlika v ocenah je pomembna za razumevanje sedanjega zapleta. Hrvaška meni, da dosedanji koraki ne zadoščajo za dokončno podporo zaključku pogajanj, Črna gora pa si prizadeva pokazati, da vprašanja rešuje in da bilateralni spori ne bi smeli zaustaviti njenega evropskega približevanja.

Po poročanju Euronews Montenegro je črnogorski parlament že sprejel nekatere zakonodajne spremembe, ki so povezane s hrvaškimi zahtevami. Vendar to še ne pomeni, da je vseh osem vprašanj rešenih ali da sta državi dosegli dokončen dogovor.

Kaj sprememba evropskih sklepov pomeni za prihodnost Črne gore?

Črna gora je med državami Zahodnega Balkana ena najdlje v procesu pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Odprla je vsa pogajalska poglavja, pomemben del pa jih je že začasno zaprla. Zato je vprašanje časovnice njenega članstva postalo posebej aktualno.

Po najnovejših sklepih Evropskega sveta se delo pri pripravi pristopne pogodbe nadaljuje, prav tako ostaja cilj začasnega zapiranja preostalih poglavij ob izpolnjevanju ustreznih reformnih pogojev. Vendar iz dokumenta ni več razvidna prejšnja časovna ambicija, ki bi procesu dajala jasnejši politični okvir.

Hrvaška s tem ni pridobila samostojne pravice odločati o vseh vidikih črnogorskega pristopa, ima pa kot država članica pomembno vlogo pri odločitvah, za katere je potrebno soglasje. Če odprta vprašanja ostanejo nerešena, se lahko pojavijo nadaljnji politični zapleti.

Za Črno goro je zato ključno, da hkrati nadaljuje notranje reforme in pogajanja s Hrvaško. Evropska pot je odvisna od obeh procesov, čeprav njuna pravna narava ni povsem enaka.

Evropska pot se zdaj vse bolj prepleta z odnosi med sosedama

Zadnji dogodki v Bruslju kažejo, da vprašanje članstva Črne gore v Evropski uniji ni več zgolj zgodba o izpolnjevanju reformnih meril. V ospredje prihajajo tudi odnosi s Hrvaško, ki lahko pomembno vplivajo na politično dinamiko zaključevanja pogajanj.

Zagreb svoje zahteve povezuje z odgovornostjo za vojno preteklost, pravicami posameznikov, reševanjem premoženjskih vprašanj in ureditvijo meje. Podgorica si želi, da bi bil njen napredek pri reformah ustrezno priznan in da se dvostranska vprašanja ne bi spremenila v trajno oviro.

Izbris rokov iz sklepov Evropskega sveta je zato več kot diplomatska podrobnost. Je jasno opozorilo, da Črna gora za zaključek pristopnih pogajanj potrebuje tudi politično soglasje sosednje Hrvaške. Ali bosta državi odprta vprašanja rešili dovolj hitro, da to ne bo povzročilo večletnega odlašanja, za zdaj ostaja odprto.