[Gostujoča kolumna] KO POSTANEŠ SAM SEBI TABU Evropa zdaj in – nikoli več?

25 aprila, 2021

0 55 14 minutno branje

V sodobni Evropi je razmislek o narodni identiteti in celo o širši evropski identiteti prejkone tabu. Bruselj nas je spravil v položaj, da se moramo politično korektno sramovati tega, kar nam je dala mati narava, to je identiteto evropskih belcev, in tega, v kar smo bili rojeni, to je v svoj narod.

Evropska unija noče biti unija – zveza – evropskih narodov, temveč zgolj unija, ki povezuje brezoblično prebivalstvo na evropskem geografskem prostoru s pomočjo držav, ki so vse manj nacionalne države in vse bolj le lokalne administrativne enote.

Veliki brat – Bruselj – ima vselej prav, razen – da nima

Bruslju ni mar za tisto, kar je specifično za Evropo, to je za njene avtohtone narode in njihovo domorodno kulturo. Dejansko želi Bruselj narode odpraviti s pomočjo ekscesnih migracij. Nizka rodnost je samo izgovor globalistične birokracije za etnocidno migrantsko politiko, saj se potrebe po delovni sili zaradi skokovitega razvoja znanosti in tehnologije zmanjšujejo. Nastaja nov “razred” trajno nezaposelnih, zato ni nobene potrebe po nekvalificirani delovni sili iz drugih celin, ki je težko zaposljiva ali celo nezaposljiva. Poleg tega EU naredi malo ali nič, da bi spodbujala rodnost avtohtonega prebivalstva. Če ima EU ca 440 milijonov prebivalcev, nikakor ni nujno, da se mora ta številka povečevati kot v tretjem svetu. Lahko se tudi zmanjšuje. Pomembna je kvaliteta življenja, ne število prebivalcev. Zaradi ekcesnih migracij pa se kvaliteta življenja v Evropi niža. Evropa je v preteklosti imela bistveno manj prebivalcev kot danes in je kljub temu dala svetu vrhunske dosežke v znanosti, tehnologiji, umetnosti, filozofiji itd.

Bruselj spodbuja ilegalne migracije, ker prek njih jemlje suverenost evropskim nacionalnim državam. Zanj je najbolje, če je v Evropi čim več ljudi, ki ne pripadajo evropskim narodom. To slabi nacionalne države in je v skladu z namerami Bruslja po oblikovanju unitarne superdržave – Združenih držav Evrope (ZDE). To je razlog, da hoče Bruselj vsiliti migrantske kvote vsem članicam. Na ta način ustvarja hitro rastoče proaktivne manjšine znotraj članic, ki vehementno podpirajo raznarodovalno politiko Bruslja. To je igra, ki jo Bruselj igra z nami brez našega pristanka, celo brez naše vednosti.

Ko so pisali in sprejemali pravila, ki urejajo delovanje EU, so Evropejci bržčas večinsko verjeli, da se igra poštena igra. Zdaj se vedno bolj kaže, da sta Bruselj in evropski politični razred imela figo v žepu. Najbrž si je v času slovenskega pridruževanja EU malokdo predstavljal, da pomeni pridružitev toliko kot odpoved narodni identiteti. In več kot to: da pomeni celo odpoved evropejstvu kot širši identiteti. [1] Bi referendum za pridružitev EU uspel, če bi ljudje tedaj to vedeli?

Kdor igra nepošteno, se ne more sklicevati na neka svoja namensko ukrojena pravila, po katerih si vnaprej obsojen na poraz in propad. Bili smo izigrani. Na tej premisi bi se moral začeti razmislek o tem, kje smo, kam nas vodi Bruselj in kam hočemo sami iti. Želimo še naprej hoditi po poti, ki pelje v razkroj naše narodne in evropske identitete, ali hočemo morda kaj drugega? Na primer preživeti kot narod ali vsaj kot Evropejci, se pravi kot belci.

Slovenija tišči glavo v pesek v odnosu do bruseljske raznarodovalne politike

Britanci so se odločili za exit – odhod iz EU, ki je mačeha svojim narodom. V bistvu niso niti poskusili v Bruslju zahtevati drugačnih pravil igre. Morda so dobili namig, naj gredo, samo naj ne poskušajo reformirati Evropske unije v smislu krepitve suverenosti nacionalnih držav in varovanja zunanjih meja EU. Bruslju je bilo morda več do tega, da gradi svojo distopijo v obliki načrtovane anacionalne unitarne super-države, ZDE, kot da bi obdržal VB v Uniji.

Kakšno je naše stališče? Sprejemamo status quo in s tem postopno raznarodovanje, ali se zavzemamo za suverenistično reformo EU, če ta ne uspe, pa bi bili pripravljeni razmisliti tudi o slexitu – izstopu iz EU?

To so legitimna vprašanja in slovenski politični razred bi jih moral ne le dopustiti, temveč tudi spodbuditi razpravo o njih, brez tabujev, brez zatekanja v sprenevedanje o nekakšni politični korektnosti ali celo v (ne)prikrite grožnje, češ da gre s tem v zvezi za sovražni govor. Skrb za lastno domovino in lasten narod ni in ne more biti politično nekorektna, še manj sovražna. To je pravica in dolžnost vsakogar, še posebej tistih, ki jih je ljudstvo izvolilo, da ga zastopajo. Nacionalna država je orodje, ki služi narodu in njegovemu preživetju, ne njegovi odpravi. Ustava, ki določa trajno in neodtujljivo pravico slovenskega naroda do samoodločbe, je v tem pogledu jasna. Politikom in drugim pristojnim je zaupana vloga varuhov ustave, države in naroda, ne vloga bruseljskih odpravnikov poslov.

Mediji so poleg politikov glavni promotorji globalistične ideologije raznarodovanja

Mediji glavnega toka dnevno bombardirajo ljudi z globalistično propagando. Politika, leva in desna, podpira Bruselj in njegovo protinarodno globalistično agendo, čeprav se desnica doma spreneveda, kot da je proti njej, v Bruslju pa politično korektno podpira bolj ali manj vse, kar si izmislijo bruseljski uradniki z namenom raznarodovanja evropskih narodov in odpravljanja suverenosti njihovih nacionalnih držav.[2]

Pod vplivom medijev glavnega toka nastaja v javnosti vtis, kot da je vseeno, ali obstanemo kot narod in celo kot Evropejci. To je eden od vzrokov navidezne ravnodušnosti ljudi do problema ekscesnih migracij iz drugih celin v Evropo – izrecno v Slovenijo k sreči še ne pretirano, ker nismo dovolj bogati, da bi bili zanimivi. Socialne ugodnosti severno od Alp so precej višje. Toda ljudje v resnici niso ravnodušni. So deprimirani in nemočni, ker sta jim nacionalna država in Bruselj obrnila hrbet.

Globalistični aktivisti zavajajo ljudi z lažmi in jih ustrahujejo s sramotilnimi etiketami, s katerimi poštenim ljudem pripisujejo nekaj, kar niso, to je, da so rasisti in fašisti, če občutijo bolečino ob misli, da so kot narod in kot rasa obsojeni na propad. Svojo žrtev spreminjajo v hudodelca. Pokoritev “hudodelca” postane na ta način nuja in “častno” poslanstvo. Dovolj je prisluhniti propagandi, ki jo izvajajo prevladujoči mediji, nevladniki in drugi pri širjenju edinozveličavnega, edino pravilnega mišljenja v odnosu do politike migracij in raznarodovanja. Televizijska in radijska poročila so vedno bolj podobna pranju možganov iz nekih drugih časov, za katere smo verjeli, da so za vselej za nami. Novinarji so vse manj novinarji in vse bolj globalistični aktivisti. Cilj je utišati nasprotne glasove.

V takih razmerah se ljudje potuhnejo, ker nočejo tvegati svojega ugleda, službe, kariere, materialne eksistence. Poleg tega ne morejo sami samcati bojevati bitke zoper (nad)državni sistem, ki izvaja svojo protinarodno agendo, pospremljeno z vsiljivo propagando, s katero se ljudi prepričuje, da so potencialni hudodelci, zato ker so se brez svoje volje in krivde rodili kot to, kar so se rodili – Slovenci, Evropejci, belci – in bi radi to ostali ter svojo identiteto prenesli na prihodnje rodove.

Človek je sugestibilno bitje in zlahka izgubi orientacijo, če mu nekdo stalno dopoveduje, kaj mora in kaj ne sme, tudi če je to v nasprotju s tem, kar sam čuti in sam želi. Če laž stokrat ponoviš, postane resnica, je znano reklo v zvezi s tem. Na ta način se ljudi prisili v konformistično sprejemanje uveljavljenih stališč, četudi so očitne laži. To še zlasti velja, če je sprejemanje laži pospremljeno s korenčkom, nesprejemanje pa s palico. Kdor se ne pokori imperativnim zahtevam Velikega brata, je namreč deležen ustrahovanja. V začetni fazi, v kateri smo pri nas, se ustrahovanje izraža prek socialnega stigmatiziranja, ki prinaša določene negativne posledice, na primer Berufsverbot. V nadaljnjih fazah, ki jih lahko spremljamo v današnji Ameriki, postane igra veliko bolj groba.

Antirasizem je v praksi protibelski rasizem

Amerika prednjači v deklarativno “protirasistični”, dejansko pa protibelski revoluciji. [3] Zagato so protibelski rasisti rešili orwellijansko in sicer s stališčem, da protibelski rasizem – ni rasizem. Kritika protibelskega rasizma pa je rasizem[4].

Ameriški belci so že postali stigmatizirana, “objektivno rasistična” vrsta, odgovorna za, suženjstvo, kolonializem, vojne – vrsta, ki jo je treba iztrebiti, kar posamezniki že brez strahu in slabe vesti jasno in glasno izjavljajo in nihče jih ne preganja zaradi tega[5].

Ameriški spletni časopis LifeZette je priobčil novico, da morajo belci, ki so zaposleni v mestni upravi v Seattlu, opraviti tečaj na temo antirasizma, na katerem udeležencem povedo, da so rasisti in da so oni in njihove družine odvratni drugim ljudem kot belci z njihovo grozljivo zgodovino. [6]

Noel Ignatiev, zdaj že pokojni redni profesor na Massachusetts College[7], je ob upokojitvi slušateljem povedal naslednje:

»Če si bel moški, si ne zaslužiš življenja. Ste rak, ste bolezen. Beli moški svetu niso nikoli prispevali nič pozitivnega! Samo ubijajo, izkoriščajo in zatirajo nebelce! Bela ženska lahko vsaj seksa s temnopoltim moškim in naredi rjavega otroka, kaj pa lahko naredi beli moški? Ta ni dober za nič. Beli moški so krivi za suženjstvo, genocide nad staroselci, množične zaplembe zemljišč, inkvizicijo, holokavst! Beli moški ohranjate privilegije samo tako, da zatirate, diskriminirate in zasužnjujete druge! (…)”

V intervjuju je dr. Ignatiev svoje protibelske izjave še dodatno utemeljil:

“Cilj uničenja bele rase je preprosto tako zaželen, da je težko razumeti, kako bi mu lahko kdo ugovarjal. Tisti, ki zavestno ali morda nevede nasprotujejo mojim nasvetom, so tudi sami beli supremacisti. Želijo si še naprej zatirati in izkoriščati druge rase ter ohraniti svoj privilegiran položaj moči. (…) Zato nasprotujejo uničenju raka človeštva, znanega kot bela rasa – tista grda bolezen, ki si upa sebe imenovati ljudje in kultura. (…) Če si razmišljajoča oseba z družbeno zavestjo, ki se ima za belca, boš razmislil o samomoru. To narediti, je prav. (…)

Mislim, da smo priča zlomu hrbtenice strukture moči moških belcev. Še vedno bomo imeli bele moške, s katerimi se je treba spoprijeti, vendar sem prepričan, da smo zmagali. Sčasoma bi rad postavil bele moške v koncentracijska taborišča, da se zgarajo do smrti, tako kot so to oni storili z vsemi ostalimi. Ko bodo vsi mrtvi, lahko priredimo zabavo in zaplešemo okoli njihovih trupel!” [8]

Menda so slušatelji profesorja Ignatieva za te in podobne izjave ploskali, čeprav naj bi med njimi prevladovali belci, kar kaže na stopnjo intenzivnosti protibelske propagande v ameriških šolah, ki je pospremljena tudi s konkretnimi sankcijami zoper tiste, ki se ne uklonijo protibelski indoktrinaciji. Pogosti so primeri izključitve dijakov ali študentov pod obtožbo rasizma. Rasizem pa je že tudi stališče, da vsa življenja štejejo[9], ne le temnopolta, ali stališče, da je v redu, če si belec[10].

Če je ameriški univerzitetni profesor, ki naj ne bi bil kak primitiven bedak z ulice, lahko nekaznovano bruhal iz sebe tolikšno sovraštvo s pozivom k eksterminaciji belcev, je bele Američane res lahko strah, kaj jih čaka v prihodnosti. In navsedanje tudi evropske belce, saj se je fašiglobalistična ideologija že močno zažrla že tudi v evropsko družbo.

V Evropi ni prostora za rasizem, je geslo, ki ga pogosto slišimo. Če ga prevedemo v luči zgoraj navedenega, je njegovo sporočilo takšno: Če si pripadnik evropskega naroda, si belec in torej ne moreš biti kaj drugega kot rasist. Tudi če to zanikaš, je tvoje zanikanje laž. Niti če sodeluješ pri evtanaziji lastne vrste, nisi rešen, ker si še vedno na napačni strani. Izdaja te evropsko poreklo. Si vrsta, ki so jo globalisti obsodili na izumrtje. Lahko sodeluješ z globalisti kot uporabni idiot, a to te varuje pred neizbežno krivdo samo do tedaj, dokler si uporaben. Sodba je že napisana in krivda dokazana.

Evropski belci so stvaritelji sodobne znanstveno-tehnične in liberalno-demokratske civilizacije

Toda osovraženi in zaničevani Evropejci so izvedli tudi znanstveno-tehnološki preboj, ki je temelj sodobne civilizacije. Evropa je dala na primer Izaka Newtona, ki je v svojem epohalnem delu Principia Matematica razvil teorijo gravitacije in prvi spoznal, da je matematika jezik fizike, s čimer je postal začetnik sodobne znanstveno-tehnološke civilizacije. Do Newtona je v naravoslovju prevladovala neznanstvena, okultna in magična alkemija. Njegov edinstven dosežek je omogočil dobesedno evolucijski preskok človeške civilizacije na višjo stopnjo. Evropa je dala tudi Nikolo Tesla, ki je s svojimi neštetimi izumi dal človeštvu električno energijo, kar je prav tako predstavljalo civilizacijski evolucijski preskok. Tudi Einstein, ki je svetu dal relativnostno teorijo, izhaja iz evropske znanstvene tradicije. Evropa je dala svetu tudi Bacha, Betovna, Mozarta, Čajkovskega in mnoge druge vrhunske skladatelje, pesnike in pisatelje kot so bili Dante, Tolstoj, Hugo… Seznami velikih evropskih imen iz sveta znanosti, umetnosti, filozofije ipd. zapolnjujejo cele enciklopedije. Evropa je ustvarila tudi razsvetljenstvo, ki je porodilo socialno-kulturno revolucijo, ki je prinesla vsaj relativno emancipacijo skozi vso zgodovino tlačenih in brezpravnih družbenih slojev. Tudi to je predstavljalo civilizacijski evolucijski preskok na področju družbenih vrednot, ki so danes univerzalno sprejete. Iz razsvetljenskega duhovnega preboja izvirajo pojmi svobode, enakosti, človekovih pravic, demokracije ipd. Globalisti pa te pojme sprevrženo uporabljajo za osporavanje sodobnim belcem osnovne človeške pravice do golega obstoja.

Nesporni dosežki evropske civilizacije so zdaj omalovaževani, češ da gre za belski supremacizem in evropocentrizem, ki ga je treba zatreti.

Seveda je bila pot evropske civilizacije, ki se je razširila tudi v Ameriko, pospremljena tudi z dejanji kot je bila trgovina s sužnji (v kateri pa niso sodelovali samo belci, temveč tudi sami črnci, Arabci in judje) ali kolonializem, ki so nesprejemljivi, in s padci kot so bili na primer totalitarizmi 20. stoletja, ki se zdaj počez krivdno pripisujejo sodobnim generacijam belcev, pri čemer je povsem očitno, da so se belci sami odrekli suženjstvu in kolonializmu in da so tudi sami porazili svoje totalitarizme. V nobenem slučaju pa ni moč kriviti sodobnih generacij za dela njihovih prednikov.

Se poraja nov totalitarizem – fašiglobalizem?

Globalisti na vse možne načine, s propagando in tudi z vojnami, spodbujajo in omogočajo medcelinske selitve ter rasno mešanje v Evropi in Ameriki. V tem početju so vedno bolj podobni svojim nacifašističnim predhodnikom, ki so skušali na silo ustvariti rasno čistega novega človeka. Razlika je samo v tem, da gre tokrat za ustvarjanje rasno mešanega novega človeka. Nihalo zgodovine pač niha iz ene skrajnosti v drugo, sila, ki ga poganja, pa je ista.

Poraja se nov totalitarizem – fašiglobalizem, ki ima mnoga obeležja nacifašizma. Ima svojega “juda”, to je evropskega belega človeka, ki igra natančno enako vlogo zakletega sovražnika, ki je utelešenje zla, kot jo je igral jud v nacistični ideologiji. Tako kot je bil antisemitizem pomemben del nacifašistične ideologije, je danes antievropstvo oziroma protibelstvo ena od centralnih programskih točk fašiglobalistične ideologije.

Ameriška Demokratska stranka odkrito preti uničiti konkurenčno Republikansko stranko in s tem grozi z odpravo tudi demokracije. Te pretnje so se začele pojavljati med Trumpovim mandatom[11] in so se stopnjevale do sedanjega stanja, ki spominja na hladno državljansko vojno.[12] Demokratska stranka obvladuje nasilni civilni milici, BLM in Antifa, ki spominjata na nacistične rjavosrajčnike (SA) ali fašistične črnosrajčnike (škvadriste). Izza vidnih struktur “novega reda” se krijejo varnostno obveščevalne službe kot senčna ali podtalna vlada[13], nad njimi pa je plutokracija v podobi finančno-industrijske oligarhije, ki dejansko vodi politično igro.

Naomi Wolf, ameriška pisateljica in pronicljiva kritičarka ameriških razmer, v članku z naslovom Fašistična Amerika v 10 lahkih korakih, ki je bil objavljen v britanskem Guardianu že aprila 2007, navaja 10 korakov, ki jih mora narediti vsak potencialni diktator, da odpravi ustavne svoboščine:

“1. ustvariti mora strašljivega notranjega in zunanjega sovražnika;

postaviti mora gulag;
razviti mora nasilno socialno skupino;
vzpostaviti mora sistem notranjega nadzora;
ustrahovati mora državljane;
državljane mora arbitrarno zapirati in spuščati na prostost;
onemogočiti mora ključne osebnosti/nasprotnike;
nadzirati mora tisk;
nestrinjanje z oblastjo je izdaja;
pravno državo je treba odpraviti.” [14]

Zdi se, da sodobna Amerika v večji ali manjši meri zadošča že vsem desetim točkam. Evropa še ne, ampak trend ni ohrabrujoč. Zgodovina se očitno res ponavlja. Kot kaže, smo že pozabili nauke iz nedavne zgodovine.

Je etnična in rasna pripadnost socialni konstrukt?

Globalistična propaganda trdi, da je etnična in rasna pripadnost socialni konstrukt brez realnega temelja. Če je temu res tako, v Ameriki ne bi smelo biti nobenega medrasnega problema, saj je največja afroameriška rasna manjšina vzgojena v enaki ameriški kulturi kot belci. In vendar vse kaže, da medrasni problemi so. Zakaj?

Amerika je kot laboratorij za preučevanje dogajanja, ko se bela večina rapidno preobraža v manjšino.[15] V ZDA se rodi že več otrok manjšin kot belih otrok (to je pojav tudi ponekod v Evropi), kar pomeni, da bo Amerika v generaciji ali dveh postala pretežno nebela celina. Že zdaj, ko imajo belci še vedno večino, nastajajo veliki problemi – ne za manjšine, temveč za vedno bolj diskriminirane in stigmatizirane belce, zoper katere se je že postavil ves ameriški establišment, katerega vodilna plutokratska elita deluje po načelu: razdvajaj in vladaj. Kako bo v prihodnje, lahko samo ugibamo, a nič ne kaže, da bo bolje.

Dogajanje v Evropi in Ameriki postopno pelje v izumrtje evro-ameriške belske civilizacije, kar je cilj, h kateremu stremijo globalisti, ki želijo najprej na Zahodu, kasneje pa po vsem svetu ustvariti nekakšno novo, hibridno človeštvo, zmes vseh ras. Če bi se to dogajalo počasi, postopno in spontano, tedaj tega nihče ne bi občutil kot nasilje nad sabo in svojo etnično in rasno identiteto. Toda globalisti za doseganje svojih ciljev uporabljajo makijavelistične metode, od propagande in zlorabe vsakovrstnih institucij, državnih in civilnih, vse do vojn.

Etnična identiteta nam daje smisel

“Etnična identiteta je sila, ki nam daje smisel. Impulz iskanja smisla in pripadnosti z identifikacijo z etnično skupino – torej kolektivom, ki ga opredeljuje mit o skupnih prednikih – je mogoče opaziti v najrazličnejših družbah. Da se ta oblika družbene identitete pojavlja na toliko različnih mestih, kaže, da ustreza osnovnim psihološkim potrebam človeške vrste. Človeška subjektivnost je lahko globoko izolirajoča; etnična identiteta sprošča mejo med jazom in družbo. Zaradi edinstvenega zavedanja lastne človeške smrtnosti smo podvrženi eksistencialnemu obupu; etnična identiteta daje posameznikovemu malemu življenju brezčasen pomen, tako da ga umešča v transgeneracijsko zgodbo, ki ga bo preživela.” [16]

Gornji citat je iz eseja ameriškega novinarja Erica Levitza. Navedba se dotika nekih, v človeško psiho globoko zakoreninjenih arhetipov, vrednot, prepričanj in občutij, ki so najbrž lastna človeškim skupnostim od pradavnine naprej. Človek z drugačno identiteto od prevladujoče v okolju, kjer živi, je izoliran od drugih, ker nima z njimi nič skupnega. Izoliran človek živi zgolj zase, kar jemlje smisel njegovemu življenju. Skupnost ljudi brez skupne identitete je prazna. Znotraj nje ni ničesar, kar bi jih povezovalo.

Ta občutek vsaj deloma vsi poznamo iz srečanj z znanci, morda sošolci ali izseljenci, celo sorodniki, ki jih že dolgo nismo srečali. Šolske skupnosti, v kateri smo nekoč prebili skupaj dolga leta, že dolgo ni več. Ko zdaj srečamo nekdanjega sošolca iz časa mladosti, sploh ne vemo, koga smo srečali. Nimamo si kaj povedati, ker ne sodimo več v isto identitetno mikroskupino.

Mnogi zahodnjaki se, ko gredo v pokoj, selijo na jug Evrope ali Amerike, ne selijo pa se na primer v Afriko, kjer je tudi vse leto toplo, življenjski stroški pa so razmeroma nizki. Zato, ker bi bili v Afriki bolj ali manj socialno izključeni, izolirani v njim tujem svetu. Takšno življenje pa nima nobenega smisla. Enako velja za Parižana, Londončana ali Bruseljčana, ki je dočakal, da v njegovem bloku, njegovi ulici, četrti ni več nobenega domačina, nikogar, ki ga je poznal, ker so odšli od tam, kjer so bili nekoč doma, zaradi priseljencev z drugih celin, ki so domačine postopno socialno izolirali, psihološko deprimirali in jih posledično izrinili iz njihovega intimnega življenjskega okolja. Postali so tujci v svojem lastnem okolju in odšli. Toda nekoč, morda v ne tako daljnji prihodnosti, ne bodo imeli več kam pobegniti, ker bodo postali povsod nezaželjeni “tujci” – v lastni domovini, ki jim to ne bo več. [17]

Pripadnost skupini z določeno identiteto, tudi narodu, kulturi in rasi, osmišlja človekov obstoj. Zanikanje tega dejstva je nasilje nad posameznikom in skupino, ki ji pripada. Ob poudarjeni skrbi Bruslja za človekove pravice migrantov, je več kot očitno, da Bruslju ni mar za pravice avtohtonih Evropejcev in njihove stiske, za “eksistencialni obup”, ki ga doživljajo, ko so soočeni z razpadanjem mikro in makroskupin, katerim pripadajo. In več kot to: vsakršno pritoževanje in nasprotovanje avtohtonih Evropejcev v zvezi s pojavi, ki sodijo v okvir načrtnega etnocida, je označeno za rasizem in fašizem ter v kali zatrto.

Globalisti načrtno gradijo družbo atomiziranih, nepovezanih posameznikov, kakršno so gradili nekdanji totalitarni režimi, kajti družba z zrahljano notranjo kohezivnostjo je zlahka vodljiva. To pa je večni cilj avtokratov in njihovih režimov. Atomizacija in posledična osamitev tudi na etnični, kulturni in rasni podlagi ukinja organske povezave znotraj družbe in ljudem jemlje družbeno moč. Siromaši jih kot posameznike in kot skupnost. Odvzema jim smisel bivanja.

[1] https://www.youtube.com/watch?v=ZFZFlwdVbsE

[2] https://drive.google.com/file/d/1EQEQ31U2VUg8mpmdIzY7_s8eqHKngiDp/view

[3] https://en.metapedia.org/wiki/The_Mantra

[4] http://library.flawlesslogic.com/racism_2.htm

[5] https://www.bitchute.com/video/pVG5wShHtqOi/

[6] https://www.lifezette.com/2020/07/city-of-seattle-holds-training-against-whiteness/

[7] https://www.conservapedia.com/Noel_Ignatiev

[8] https://diversitychronicle.wordpress.com/2013/11/18/progressive-professor-urges-white-male-students-to-commit-suicide-during-class/

[9] https://www.msn.com/en-us/news/us/why-the-phrase-all-lives-matter-is-harmful-not-helpful/ar-BB14ZShI

[10] https://theconversation.com/the-trouble-with-saying-its-okay-to-be-white-106929

[11] https://www.thenation.com/article/archive/how-to-destroy-the-republican-party-in-three-easy-steps/

[12] https://www.washingtonexaminer.com/washington-secrets/poll-civil-war-expectations-reach-new-high-71-of-trump-voters