Gneča za Arsenovičev stolček vse večja: V boj za Maribor vstopa še eno ime
Maribor bo po osmih letih dobil novega župana ali županjo, seznam tistih, ki želijo naslediti Aleksandra Sašo Arsenoviča, pa se še naprej daljša. Danes je vstop v župansko tekmo napovedal Aleš Ernecl, ki bo nastopil s podporo Stranke Straža – Katoliške narodne stranke. Njegova napoved prihaja le dan po predstavitvi kandidature Matevža Frangeža, medtem ko so se v tekmo že vključili tudi drugi strankarski in nestrankarski kandidati.
Pred lokalnimi volitvami 15. novembra tako postaja jasno predvsem eno: Mariborčani bodo po Arsenovičevi odločitvi, da tretjega mandata ne bo iskal, izbirali med številnimi imeni.
Ernecl danes potrdil vstop v tekmo
Aleš Ernecl je svojo kandidaturo napovedal s podporo Stranke Straža – Katoliške narodne stranke, ki ga predstavlja kot svojega prvega županskega kandidata. V prvem javnem zapisu ob kandidaturi je veliko pozornosti namenil gospodarskemu položaju Maribora, odhajanju prebivalcev po zaposlitvene priložnosti drugam in upravljanju občinskega denarja. Kot enega osrednjih poudarkov svoje kandidature izpostavlja transparentnost.
Ernecl je Maribor označil za »spečega leva«, ki bi moral po njegovem mnenju bolje izkoristiti svoj položaj med Ljubljano, Zagrebom, Gradcem, Dunajem in Budimpešto. Kritičen je do sedanjega upravljanja mesta in meni, da bi morali imeti občani boljši vpogled v porabo javnega denarja in sklepanje poslov. To so za zdaj predvsem kandidatova lastna politična stališča in predvolilni poudarki, ne neodvisno ugotovljena ocena stanja občine. Podrobnejšo predstavitev kandidature je napovedal za danes zvečer.
Arsenovič po osmih letih odhaja
Razmere pred letošnjimi lokalnimi volitvami so drugačne predvsem zato, ker v tekmi ne bo aktualnega župana. Aleksander Saša Arsenovič se po dveh mandatih oziroma osmih letih vodenja Maribora ne bo potegoval za ponovno izvolitev. S tem so volitve postale odprta tekma za njegovega naslednika oziroma naslednico.
Arsenovičev umik je v zadnjih tednih pospešil tudi predstavljanje drugih kandidatur. Nekateri kandidati prihajajo iz parlamentarnih strank, drugi iz lokalne politike, tretji se volitev lotevajo kot nestrankarski kandidati. Današnja Erneclova napoved tako ni osamljen dogodek, temveč nadaljevanje precej živahnega predvolilnega dogajanja v drugem največjem slovenskem mestu.
Dan prej v tekmo še Frangež
Le dan pred Erneclovo napovedjo je kandidaturo uradno predstavil Matevž Frangež, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo. Kandidira s podporo Socialnih demokratov, Levice ter Liste kolesarjev in pešcev, ki so oblikovali Zavezništvo za Novi Maribor.
Ob njegovi predstavitvi v Mestnem parku so bili med drugim nekdanji mariborski župan Boris Sovič, mestni svetniki ter drugi sedanji in nekdanji politični predstavniki. Frangeževa kandidatura je tako ena od tistih, ki imajo jasno podporo obstoječih političnih organizacij, medtem ko se nekateri drugi kandidati odločajo za zbiranje podpisov volivcev.
Greiner kandidaturo že vložil, Bauman zbral podpise
Med kandidati je tudi Bor Greiner, ki se na volitve podaja kot nestrankarski kandidat. Potrebne podpise volivcev je že zbral in kandidaturo za župana tudi uradno vložil, medtem ko njegova ekipa zbira še podpise za listo kandidatov za mestni svet.
Tudi Andrej Bauman, član največje svetniške skupine Arsenovič za Maribor, je po današnjih podatkih že zbral zahtevano število podpisov. Delo poroča, da mu je to uspelo v sedmih delovnih dneh.
Prav zbiranje podpisov je pri letošnjih volitvah pomembna ločnica med kandidati. Mestna občina Maribor uradno navaja, da mora kandidat, ki ga določi skupina volivcev, za župansko kandidaturo zbrati 794 podpisov podpore. Enako število podpisov je potrebno tudi za listo kandidatov za mestni svet, kadar jo vlaga skupina volivcev.
Seznam imen je že dolg
Poleg Ernecla, Frangeža, Greinerja in Baumana so v dosedanjem predvolilnem dogajanju kandidaturo oziroma namero kandidirati napovedovali tudi Igor Jurišič, Matej Vodopivec, Andrej Matvoz in Katja Koren. Današnja objava Mariborinfo tako Ernecla umešča v že zelo številčno skupino interesentov za vodenje mesta.
Dokončni seznam bo znan šele po koncu kandidacijskih postopkov, zato sedanjih napovedi ni mogoče enačiti s končno potrjenim seznamom kandidatov. Nekateri morajo še izpeljati formalne postopke, pri kandidaturah s podpisi volivcev pa morajo biti izpolnjeni tudi zakonsko določeni pogoji.
Za zdaj je mogoče zanesljivo reči predvsem, da bo izbira bistveno širša kot zgolj spopad dveh velikih političnih blokov.
Skoraj 80.000 Mariborčanov z volilno pravico
Redne lokalne volitve bodo po uradnih podatkih Mestne občine Maribor potekale v nedeljo, 15. novembra 2026. Volilna opravila so začela teči 7. septembra.
V Mestni občini Maribor je po uradnem števcu 79.363 volilnih upravičencev. Ti ne bodo izbirali samo župana ali županje, temveč tudi novo sestavo mestnega sveta. Prav razmerje sil v mestnem svetu bo pomembno tudi za prihodnjega župana, saj je za izvedbo večjih projektov, sprejemanje proračuna in drugih ključnih odločitev potrebna zadostna podpora svetnikov.
Po osmih letih se odpira novo obdobje
Letošnje volitve bodo za Maribor v vsakem primeru pomenile spremembo na vrhu občine. Arsenovič je mesto vodil dva mandata, novembra pa bodo volivci odločali o njegovem nasledniku oziroma naslednici. Zaradi velikega števila napovedanih kandidatur bo predvolilna razprava verjetno zajela zelo različna vprašanja – od občinskih financ, prometa in razvoja mestnega središča do gospodarstva, stanovanj, infrastrukture in odnosa mesta do države.
Današnji vstop Aleša Ernecla v tekmo tako predvsem dodatno širi že zelo raznoliko ponudbo kandidatov. Njegove konkretnejše predloge bo mogoče presojati, ko bo predstavil program, enako pa velja za druge kandidate, ki ga še niso predstavili v celoti.
Do 15. novembra je še dovolj časa, da se razlike med njimi pokažejo predvsem pri vsebini. Po osmih letih istega župana pa je že zdaj gotovo, da bo imel Maribor po letošnjih lokalnih volitvah novo ime na čelu mesta.
