Evropska unija je ena največjih gospodarskih sil na svetu, vendar njena gospodarska moč ne pomeni nujno tudi ustreznega političnega vpliva. Prav to protislovje je bilo eno osrednjih vprašanj srečanja predsednikov dvanajstih evropskih držav, ki je v petek potekalo na Brdu pri Kranju. Gostiteljica, slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, je po zaključku opozorila, da si Evropa ne more privoščiti nadaljnjega poglabljanja notranjih razhajanj.
Voditelji so razpravljali o konkurenčnosti evropskega gospodarstva, varnosti, mladih, prihodnosti mednarodnih institucij in širitvi Evropske unije. Toda za pozivi k enotnosti ostaja bistveno vprašanje: ali je Evropa pripravljena sprejeti tudi odločitve, ki bi ji omogočile večjo samostojnost in vpliv v svetu?
Slovenija prvič gostila srečanje skupine Arraiolos
Na Brdu pri Kranju se je v petek, 16. oktobra, zaključilo 21. srečanje skupine Arraiolos, ki ga je Slovenija gostila prvič. Gre za neformalno povezavo predsednikov evropskih držav z neizvršnimi pooblastili, ki že več kot dve desetletji omogoča izmenjavo pogledov na pomembna evropska in mednarodna vprašanja. Skupina je nastala leta 2003 na pobudo takratnega portugalskega predsednika Jorgeja Sampaia, ime pa je dobila po portugalskem mestu Arraiolos, kjer je potekalo prvo srečanje.
Letošnjega srečanja so se poleg slovenske predsednice Nataše Pirc Musar udeležili predsedniki oziroma predsednice Avstrije, Estonije, Grčije, Irske, Italije, Latvije, Nemčije, Madžarske, Malte, Portugalske in Slovaške. Dogajanje se je začelo v četrtek z uradno večerjo v Predsedniški palači v Ljubljani, osrednje razprave pa so naslednji dan potekale na Brdu pri Kranju. Voditelji so se sestali pod skupnim naslovom »Evropska unija v času številnih kriz: med umikom in vztrajnostjo«.
Srečanje ni bilo namenjeno sprejemanju zavezujočih odločitev, saj predsedniki v tem formatu praviloma nimajo izvršilnih pristojnosti, kakršne imajo predsedniki vlad. Njegova vrednost je predvsem v političnem dialogu, izmenjavi stališč in opozarjanju na dolgoročne izzive, ki jih dnevna politika pogosto potiska v ozadje. Prav zato je pomembno razlikovati med sporočili srečanja in konkretnimi ukrepi Evropske unije, o katerih odločajo njene pristojne institucije ter države članice.
Pirc Musar: Evropa ne sme postati talka lastnih razhajanj
Slovenska predsednica je po zaključku srečanja izrazila zadovoljstvo z razpravami, ki jih je opisala kot odkrite, poglobljene in usmerjene k iskanju odgovorov na ključne izzive. Ob tem je posebej poudarila potrebo po evropski enotnosti, saj po njeni oceni Evropska unija v času številnih kriz ne more učinkovito delovati, če bodo notranja nesoglasja prevladala nad skupnimi interesi.
»Evropa si ne more privoščiti, da bi postala talka lastnih razhajanj,« je opozorila Pirc Musar. Njeno sporočilo je bilo povezano tudi z vprašanjem evropskih vrednot, med katerimi so demokracija, človekove pravice in vladavina prava. Po njenem prepričanju prav te vrednote predstavljajo temelj evropskega povezovanja in jih Unija ne bi smela žrtvovati zaradi kratkoročnih političnih interesov ali gospodarskih pritiskov.
Že pred začetkom srečanja je predsednica izpostavila zanimivo protislovje. Evropska unija sodi med najmočnejša svetovna gospodarstva, vendar se ta moč po njeni oceni ne odraža v primerljivem političnem vplivu. Vprašala se je, kaj bi lahko Evropa naredila drugače in bolje, da bi postala pomembnejši akter v mednarodnih odnosih.
To vprašanje je še posebej aktualno v času, ko se evropske države soočajo z vojnami v soseščini, spreminjanjem svetovnih trgovinskih odnosov, gospodarsko konkurenco in vse večjo negotovostjo glede mednarodne varnosti. Čeprav imajo članice Evropske unije številne skupne interese, jih pri odločanju pogosto razdvajajo različne nacionalne prioritete, gospodarski položaji in pogledi na zunanjo politiko.
Konkurenčnost: Evropa ima načrte, vprašanje pa je, koliko jih uresničuje
Pomemben del srečanja je bil namenjen konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Predsedniki so razpravljali o izzivih, ki jih prinašajo tehnološki razvoj, energetski stroški, svetovna konkurenca in potreba po večjih vlaganjih v inovacije. V tem okviru so se dotaknili tudi poročila nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, ki je leta 2024 predstavil obsežna priporočila za krepitev evropske konkurenčnosti.
Draghijevo poročilo opozarja na težave, ki evropskemu gospodarstvu otežujejo tekmovanje z največjimi svetovnimi gospodarskimi silami. Med njimi so premajhna vlaganja v razvoj novih tehnologij, razdrobljenost evropskih trgov, energetska odvisnost in težave pri zagotavljanju kapitala za hitro rastoča podjetja. Evropska unija je v preteklih letih sprejela številne strateške dokumente, vendar samo oblikovanje načrtov še ne zagotavlja njihovega uresničevanja.
Prav zato je Pirc Musar odprla vprašanje, koliko priporočil iz Draghijevega poročila je bilo dejansko izvedenih. To je pomembno, ker evropska konkurenčnost ni zgolj gospodarska tema, temveč je neposredno povezana tudi s politično samostojnostjo Unije. Države, ki so pri ključnih tehnologijah, energiji ali obrambni opremi močno odvisne od drugih, imajo namreč manj manevrskega prostora pri sprejemanju strateških odločitev.
Voditelji so ob tem govorili tudi o potrebi po večji usklajenosti na področju finančne in obrambne politike. Toda pot do takšnega povezovanja ni preprosta. Članice Evropske unije imajo različne gospodarske zmogljivosti, varnostne potrebe in politične poglede, zato je doseganje soglasja o skupnih naložbah ter delitvi stroškov pogosto zahtevno.
Mladi ne potrebujejo le obljub, ampak dejanske priložnosti
Posebno pozornost so predsedniki namenili tudi mladim in njihovi prihodnosti v Evropi. Pirc Musar je poudarila, da je vlaganje v mlade ena najpomembnejših naložb v prihodnost evropske družbe. Pri tem je izpostavila dostop do kakovostnega izobraževanja, razvoj znanja in spretnosti ter ustvarjanje priložnosti, ki mladim omogočajo samostojno življenje in poklicni razvoj.
Vprašanje mladih je tesno povezano s konkurenčnostjo. Evropsko gospodarstvo za razvoj potrebuje usposobljene ljudi, inovativne podjetnike, raziskovalce in strokovnjake, vendar mora mladim hkrati ponuditi pogoje, zaradi katerih bodo svojo prihodnost želeli graditi v Evropi. Če se bodo soočali z omejenimi zaposlitvenimi možnostmi, visokimi življenjskimi stroški in težavami pri osamosvajanju, samo poudarjanje pomena izobraževanja ne bo zadostovalo.
Slovenska predsednica je zato opozorila na pomen sodelovanja javnega in zasebnega sektorja. Izobraževalni sistem, raziskovalne ustanove, gospodarstvo in država morajo po njenem prepričanju sodelovati pri ustvarjanju okolja, v katerem bodo mladi lahko razvijali svoje sposobnosti. Takšno sodelovanje je pomembno tudi za preprečevanje odhajanja visoko usposobljenih ljudi v okolja, kjer imajo boljše možnosti za zaposlitev in napredovanje.
Ob tem ostaja vprašanje, ali evropske politike dovolj učinkovito odgovarjajo na vsakdanje težave mladih. Dostop do stanovanja, stabilna zaposlitev, kakovostne javne storitve in občutek, da imajo možnost vplivati na prihodnost, so pomembni dejavniki zaupanja v evropske institucije. Če mladi v evropskem povezovanju ne bodo prepoznali konkretnih koristi, bodo politična sporočila o skupnih vrednotah težje dosegla svoj namen.
Svet, v katerem odločajo samo najmočnejši, je nevaren predvsem za manjše države
Druga osrednja tema srečanja je bila prihodnost multilateralizma oziroma mednarodnega sodelovanja, ki temelji na pravilih, dogovorih in delovanju skupnih institucij. Predsedniki so razpravljali o pritiskih na mednarodni red in o tem, kako ohraniti učinkovitost organizacij, ki so bile ustanovljene za preprečevanje konfliktov, zagotavljanje miru in spodbujanje sodelovanja med državami.
Pirc Musar je opozorila, da svet, v katerem o usodi manjših odločajo zgolj najmočnejši, ni svet, kakršnega bi si želela. Njeno stališče ima za Slovenijo kot manjšo državo posebno težo. Mednarodno pravo in učinkovite mednarodne institucije namreč manjšim državam omogočajo, da svoje interese uveljavljajo tudi zunaj razmerij gospodarske ali vojaške moči.
Toda mednarodne institucije se danes soočajo s številnimi težavami. Razhajanja med velikimi silami lahko ovirajo sprejemanje odločitev, dolgotrajni konflikti pa zmanjšujejo zaupanje v sposobnost mednarodne skupnosti, da zagotovi spoštovanje pravil. Prav zato je vprašanje reform in prihodnosti mednarodnih organizacij vse pomembnejše.
Za Evropsko unijo je ohranjanje mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, tudi strateški interes. Če bi v svetovnih odnosih prevladalo izključno načelo moči, bi se povečala negotovost za države, ki nimajo primerljivega vojaškega ali gospodarskega vpliva. Evropske članice pa bi bile prisiljene še več sredstev namenjati zaščiti svojih interesov in zagotavljanju varnosti.
Renata Salecl opozorila na strah, negotovost in občutek nemoči
Srečanje na Brdu se ni omejilo na gospodarska in zunanjepolitična vprašanja. Predsedniki so razpravljali tudi o manj pogosto izpostavljenih vidikih varnosti, predvsem o tesnobi, negotovosti in občutku nemoči, ki jih v družbi povzročajo sodobne krize. K razpravi je prispevala slovenska filozofinja in sociologinja Renata Salecl, ki se v svojem raziskovalnem delu ukvarja tudi z vplivom strahu in negotovosti na posameznika ter družbo.
V času, ko se ljudje soočajo z vojnami, gospodarskimi pritiski, hitrimi tehnološkimi spremembami in negotovostjo glede prihodnosti, lahko občutek izgube nadzora pomembno vpliva na družbene odnose. Če posamezniki dobijo občutek, da na politične in gospodarske odločitve nimajo vpliva, se lahko povečajo nezaupanje, razočaranje in dovzetnost za poenostavljene razlage zapletenih problemov.
Pirc Musar je poudarila, da politični voditelji strahu ne bi smeli izkoriščati, temveč ga morajo razumeti. Takšno opozorilo je pomembno v obdobju, ko politične razprave pogosto zaznamujejo ostre delitve, medsebojna obtoževanja in iskanje krivcev za družbene težave.
Ob tem je treba razlikovati med legitimnimi skrbmi prebivalcev in njihovim političnim izkoriščanjem. Ljudje imajo lahko povsem utemeljene pomisleke glede življenjskih stroškov, zaposlitve, varnosti ali prihodnosti svojih otrok. Odgovornost politike je, da se na takšne skrbi odzove s konkretnimi rešitvami, ne zgolj s sporočili, ki povečujejo občutek ogroženosti.
Širitev EU: Ali bi bilo treba zmanjšati možnost blokad?
Med pomembnimi temami je bila tudi širitev Evropske unije. Pirc Musar je poudarila potrebo po hitrejšem napredovanju držav kandidatk in opozorila na težave, ki nastajajo, kadar lahko posamezna članica zaradi dvostranskih sporov ali političnih razlogov upočasni celoten pristopni proces.
Predsednica je v tem okviru omenila možnost, da bi se pri določenih postopkovnih odločitvah, povezanih z odpiranjem pogajalskih poglavij, namesto soglasja uporabljalo glasovanje s kvalificirano večino. Takšna sprememba bi lahko zmanjšala možnost blokad in omogočila hitrejše napredovanje držav, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje.
Pri tem pa je treba poudariti pomembno razliko. Razprava o kvalificirani večini pri posameznih fazah pogajanj ne pomeni predloga, da bi lahko nova država postala članica Evropske unije brez soglasja vseh obstoječih članic. Končna odločitev o sprejemu nove članice bi po predstavljenem stališču še naprej zahtevala soglasje držav članic.
Vprašanje je posebej aktualno za države Zahodnega Balkana, ki si že vrsto let prizadevajo za članstvo v Uniji. Dolgotrajni pristopni postopki lahko zmanjšujejo zaupanje v evropsko perspektivo, hkrati pa morajo kandidatke izpolniti zahtevne pogoje na področjih pravne države, demokratičnih institucij, gospodarstva in spoštovanja človekovih pravic.
Za Slovenijo je širitev Evropske unije na Zahodni Balkan pomembno zunanjepolitično vprašanje. Stabilnost regije neposredno vpliva tudi na varnost, gospodarsko sodelovanje in politične odnose v slovenski soseščini. Toda hitrejši postopki sami po sebi ne bi smeli pomeniti zniževanja meril za članstvo, saj bi to lahko dolgoročno oslabilo zaupanje v evropske institucije.
Veliko opozoril, toda konkretne odločitve bodo morale sprejeti vlade
Srečanje skupine Arraiolos je odprlo številna pomembna vprašanja, vendar predsedniki na Brdu niso sprejeli zavezujočega programa evropskih reform. Njihova razprava je bila predvsem politično in vsebinsko sporočilo, da mora Evropska unija okrepiti svojo sposobnost skupnega ukrepanja, če želi ohraniti vpliv v svetu.
To ne zmanjšuje pomena srečanja, vendar postavlja njegove rezultate v ustrezen okvir. O evropskem proračunu, obrambnih naložbah, gospodarskih reformah, zakonodaji in širitvi odločajo institucije Evropske unije ter države članice po predpisanih postopkih. Pozivi predsednikov lahko vplivajo na razpravo, ne morejo pa nadomestiti konkretnih političnih odločitev.
Evropa se tako sooča s protislovjem, ki ga je Pirc Musar izpostavila že na začetku srečanja. Ima velik gospodarski potencial, razvite institucije, pomembno znanstveno in tehnološko znanje ter skupne vrednote, vendar se pri številnih strateških vprašanjih težko poenoti. Prav razkorak med njenimi možnostmi in sposobnostjo ukrepanja bo eden ključnih preizkusov prihodnjih let.
Srečanje na Brdu pri Kranju je pokazalo, da evropski predsedniki prepoznavajo nevarnosti razdrobljenosti, gospodarskega zaostajanja in izgubljanja političnega vpliva. Toda Evropska unija ne potrebuje samo novih opozoril, temveč predvsem odločitev, ki bodo tem opozorilom sledile. Če bodo razhajanja še naprej prevladovala nad skupnimi interesi, se lahko uresniči prav tisto, pred čimer je opozorila slovenska predsednica: Evropa bo postala talka lastnih nesoglasij.
Spletno uredništvo
