Država bo porabila 18,8 milijarde evrov: Fiskalni svet opozarja, da se Slovenija oddaljuje od svojih zavez
Slovenska državna blagajna bo letos precej večja, kot je bilo načrtovano še ob sprejemanju proračuna. Vlada z rebalansom za leto 2026 načrtuje 18,8 milijarde evrov odhodkov in 16,5 milijarde evrov prihodkov, primanjkljaj pa naj bi dosegel približno 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Vlada zagotavlja, da je načrt še vedno skladen s fiskalnimi pravili, Fiskalni svet pa opozarja na drugačno težavo: rebalans Slovenijo oddaljuje od poti, h kateri se je država zavezala v srednjeročnem fiskalnem načrtu. V ozadju niso le evropska sredstva in obramba, ampak tudi hitro naraščajoči stroški dela ter druge obveznosti, ki bodo državni proračun bremenile tudi v prihodnje.
Vlada je predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026 potrdila 10. septembra. Prihodke je postavila pri 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v prej sprejetem proračunu, odhodke pa pri 18,8 milijarde evrov oziroma 6,2 odstotka več od dosedanjega načrta. Razlika med prihodki in odhodki naj bi pomenila približno 2,2 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja.
Na prvi pogled je položaj nekoliko nenavaden. Država namreč pobira več denarja, kot je pričakovala. Fiskalni svet ugotavlja, da so se prihodki letos občutno povečali, posebej davčni prilivi, med njimi DDV, kar je tudi posledica ugodnejših gospodarskih gibanj. Toda hkrati zelo hitro naraščajo tudi izdatki. V prvih osmih mesecih leta so tako prihodki kot odhodki rasli za približno 11 odstotkov, državni proračun pa je v tem obdobju že ustvaril približno 1,2 milijarde evrov primanjkljaja.
Več denarja prihaja v blagajno, a še hitreje nastajajo nove obveznosti
Prav to je eden pomembnejših delov zgodbe. Težava slovenskih javnih financ trenutno ni v tem, da bi davčni prihodki nenadoma usahnili. Nasprotno, Fiskalni svet ugotavlja, da je bila rast prihodkov precejšnja tudi po izločitvi učinka hitrejšega črpanja evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost.
Med pomembnimi razlogi za višje prihodke so večji prilivi od DDV. Toda na drugi strani ostaja rast odhodkov visoka in široko osnovana, kot jo opisuje Fiskalni svet. Posebej izstopajo stroški dela, ki bodo po njegovi oceni letos verjetno precej višji od zneskov, predvidenih ob sprejemanju proračuna.
To je pomembno zato, ker pri vseh dodatnih izdatkih ne gre za enkratne stroške. Evropski projekti se lahko zaključijo, investicije se izvedejo in izredni ukrepi prenehajo veljati. Višje plače oziroma druge trajne zakonske obveznosti pa se praviloma prenesejo tudi v prihodnja leta.
Zakaj država potrebuje toliko več denarja?
Vlada povečanje letošnjih izdatkov pojasnjuje z več konkretnimi razlogi. Največji posamezni popravek je povezan z Načrtom za okrevanje in odpornost (NOO). Ker je črpanje teh evropskih sredstev časovno omejeno in mora biti zaključeno do konca leta, se sredstva za proračunski sklad NOO glede na prvotno sprejeti proračun povečujejo za 320 milijonov evrov.
Pri tem je pomembna podrobnost: ta denar ne pomeni enakega povečanja primanjkljaja. Fiskalni svet je že pred dokončno predstavitvijo rebalansa opozarjal, da približno 300 milijonov evrov dodatnih odhodkov zaradi NOO nima vpliva na proračunski saldo, saj gre na drugi strani tudi za ustrezne evropske prihodke.
Drugi velik dodatek predstavlja obramba. V rebalansu je za obrambne izdatke predvidenih dodatnih 296 milijonov evrov. Vlada pojasnjuje, da so bila sredstva v prvotnem proračunu načrtovana prenizko in da skupni obrambni izdatki po novem dosegajo približno 2,03 odstotka BDP, s čimer Slovenija izpolnjuje sprejete zaveze v okviru zveze Nato.
Zimski regres, minimalna plača in plače javnih uslužbencev
Dodatni stroški nastajajo tudi zaradi odločitev, ki ob sprejemanju proračuna še niso bile vključene vanj. Vlada med njimi izpostavlja obveznosti, povezane z zimskim regresom, dvigom minimalne plače ter uskladitvijo plač javnih uslužbencev v tujini. Gre za zakonske obveznosti, sprejete po uveljavitvi proračuna za leto 2026.
Prav pri takšnih izdatkih pa se začne širša razprava o vzdržnosti javnih financ. Enkratni dodatek za evropski projekt je nekaj povsem drugega kot ukrep, zaradi katerega država vsako naslednje leto potrebuje dodatna sredstva.
Na rast stroškov dela Fiskalni svet opozarja že dalj časa. V septembrski mesečni informaciji je zapisal, da bodo celoletni stroški dela verjetno precej višji od tistih, ki jih je predvideval lani sprejeti proračun.
Vlada: Primanjkljaj bo 2,9 odstotka BDP in je skladen s pravili
Vlada poudarja, da predvideni primanjkljaj v višini 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP ostaja skladen s fiskalnimi pravili in cilji, ki so bili postavljeni že v prvotno sprejetem proračunu. Ministrstvo za finance zato rebalans predstavlja kot prilagoditev dejanskim obveznostim in spremenjenim okoliščinam, ne kot opustitev nadzora nad javnimi financami.
Toda Fiskalni svet javnofinančnega položaja ne ocenjuje samo skozi letošnji nominalni primanjkljaj. Njegova naloga je spremljati tudi srednjeročno gibanje javnih financ in spoštovanje zavez, ki jih je država sprejela v okviru domačih in evropskih fiskalnih pravil.
In prav tu nastane razlika med pogledom vlade in opozorili neodvisnega fiskalnega organa.
Ni pomembno samo, ali ostanemo tik pod tremi odstotki
Meja treh odstotkov BDP je v javnih razpravah pogosto predstavljena skoraj kot črta med dobrimi in slabimi javnimi financami. Toda nova evropska fiskalna pravila dajejo pomembno težo tudi rasti neto primarnih izdatkov in srednjeročni poti posamezne države.
Zato dejstvo, da vlada za leto 2026 načrtuje 2,9-odstotni primanjkljaj, samo po sebi še ne odgovori na vprašanje, ali je fiskalna politika dolgoročno skladna z zavezami Slovenije.
Fiskalni svet opozarja predvsem na smer gibanja. Že julija je ugotavljal, da so se javnofinančne razmere v prvi polovici leta nadalje slabšale, primanjkljaj celotnega sektorja država pa je v prvem četrtletju dosegel 3,4 odstotka BDP. Takrat so razpoložljivi podatki nakazovali podobna gibanja tudi v drugem četrtletju.
Slovenijo je pod drobnogled vzel tudi evropski fiskalni nadzor
Domača opozorila niso edina. Evropski fiskalni odbor, neodvisni svetovalni organ Evropske komisije, je Slovenijo v svojem najnovejšem poročilu izpostavil pri razpravi o izvajanju evropskih proračunskih pravil.
Odbor je bil kritičen do odločitve Evropske komisije, da proti Sloveniji za zdaj ne predlaga začetka postopka zaradi presežnega primanjkljaja, ampak odločitev prestavi. Po navedbah odbora so tako napovedi Evropske komisije kot slovenske vlade kazale možnost preseganja referenčne meje, dodatno negotovost pa ustvarjajo novi ukrepi, ki lahko povečajo javnofinančne izdatke.
To ne pomeni, da je Slovenija že v postopku zaradi presežnega primanjkljaja. Pomeni pa, da evropske institucije razvoj slovenskih javnih financ spremljajo precej pozorneje, kot bi lahko sklepali zgolj iz podatka, da rebalans za letos načrtuje primanjkljaj pri 2,9 odstotka BDP.
Na obzorju še en velik račun
Rebalans obenem ni edino tveganje za prihodnje javne finance. Fiskalni svet je 16. septembra objavil tudi analizo javnofinančnih učinkov Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Njegova ocena kaže, da bi neposredno poslabšanje javnofinančnega salda zaradi ukrepov iz zakona leta 2027 lahko doseglo približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka napovedanega BDP.
Fiskalni svet sicer priznava, da bi ukrepi verjetno spodbudili gospodarsko rast. Toda njegove simulacije kažejo, da dodatna gospodarska aktivnost neposrednega izpada ne bi v celoti nadomestila. Kratkoročno bi povratni učinki po njihovih modelih pokrili približno četrtino neposrednega poslabšanja salda, po desetih letih pa približno polovico. Svet pri tem izrecno opozarja, da gre za modelske ocene z določeno stopnjo negotovosti in ne za napoved dejanskega primanjkljaja.
Zato bo pri javnih financah pomembno spremljati ne samo letošnji rebalans, temveč tudi finančne posledice zakonov, ki bodo začeli polno učinkovati v prihodnjih letih.
Več prihodkov še ne pomeni mirnih javnih financ
Slovenija je trenutno v nekoliko paradoksalnem položaju. Davčni prihodki rastejo, gospodarske razmere so boljše, kot je bilo pričakovano, država pa kljub temu potrebuje rebalans z bistveno višjimi prihodki in odhodki.
Del razlage je povsem jasen in začasen: evropska sredstva je treba počrpati, obrambni izdatki so se povečali, država pa mora financirati zakonsko določene obveznosti. Toda Fiskalni svet opozarja predvsem na tisti del računa, ki ne izgine z zaključkom posameznega evropskega projekta.
Vprašanje zato ni samo, ali lahko Slovenija letos financira 18,8 milijarde evrov proračunskih odhodkov. Bistveno pomembnejše je, koliko sedanjih izdatkov postaja trajnih in kako jih bo država financirala v prihodnjih letih.
Vlada pri rebalansu poudarja, da 2,9-odstotni primanjkljaj ostaja skladen s fiskalnimi pravili. Fiskalni svet pa opozarja, da je treba gledati širše od ene številke in enega leta.
Prav v tem je bistvo opozorila: državna blagajna letos dobiva več denarja, vendar ga tudi vse hitreje porablja. Če bo rast trajnih izdatkov hitrejša od vzdržne rasti prihodkov, bo račun prej ali slej treba uravnotežiti – z dodatnimi prihodki, nižjimi izdatki ali kombinacijo obojega.
Spletno uredništvo
