Dokument iz januarja, ustvarjen julija: Logarjev sodelavec pod drobnogledom policije in KPK #foto

Kako je mogoče, da se na odstopni izjavi, datirani na začetek januarja, pojavi ime politične stranke, ki je bilo sprejeto šele pozneje? In zakaj elektronske sledi kažejo, da je dokument nastal šele julija? To sta le dve izmed vprašanj, ki bremenita Aleša Novaka, vidnega člana Demokratov Anžeta Logarja in novega nadzornika Mladinske knjige. Preiskovalni portal Necenzurirano je razkril več neskladij v dokumentaciji, s katero je Novak dokazoval, da izpolnjuje zakonske pogoje za imenovanje v nadzorni svet državne družbe.

Primer sta pod drobnogled vzela Komisija za preprečevanje korupcije in policija, Slovenski državni holding pa napoveduje ukrepanje, če se bo izkazalo, da so bile predložene listine neverodostojne. Novak očitke o antidatiranju odločno zanika.

Šestmesečni rok, od katerega je bilo odvisno imenovanje

Aleš Novak, nekdanji predsednik mariborskega mestnega odbora Demokratov, je avgusta postal član nadzornega sveta Mladinske knjige Založbe. Imenovanje je bilo povezano s pomembnim zakonskim pogojem, ki omejuje neposredno prehajanje političnih funkcionarjev na nadzorne položaje v družbah s kapitalsko naložbo države.

Zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da kandidat v šestih mesecih pred imenovanjem ne sme opravljati funkcije v politični stranki, na katero je bil izvoljen ali imenovan. Namen takšne omejitve je zmanjšati tveganje neposrednega političnega vplivanja na upravljanje državnega premoženja in preprečevati, da bi se strankarske funkcije brez ustreznega časovnega odmika pretvarjale v položaje v nadzornih organih podjetij.

Za Novakovo imenovanje je bilo zato odločilno vprašanje, kdaj je dejansko prenehal opravljati funkcijo predsednika mariborskega odbora Demokratov. Če je odstopil v začetku januarja, kot zatrjuje, bi bil do avgustovskega imenovanja zahtevani šestmesečni rok izpolnjen. Če pa je funkcijo opravljal tudi pozneje, bi se lahko izkazalo, da zakonskih pogojev ob imenovanju ni izpolnjeval.

Novak in Demokrati so po prvih novinarskih vprašanjih zatrjevali, da je s strankarske funkcije odstopil že januarja. Toda nadaljnje preverjanje dokumentacije je odprlo vrsto vprašanj, na katera doslej niso bili podani prepričljivi javni odgovori.

Januarja naj bi odstopil, marca pa je še vedno nastopal v imenu odbora

Prve dvome o datumu Novakovega odstopa so sprožile javne objave Demokratov in njegove politične aktivnosti. Čeprav je stranka konec avgusta sporočila, da je s funkcije odstopil že 6. januarja, so se po tem datumu še vedno pojavljale objave, ki so ga predstavljale kot predsednika mariborskega mestnega odbora.

Po ugotovitvah portala Necenzurirano je Novak 27. januarja objavil nagovor v vlogi predsednika odbora, 23. marca pa je v imenu mariborskih Demokratov objavil zahvalo volivcem. Poleg tega je v času pred parlamentarnimi volitvami javno nastopal kot predstavnik stranke, med drugim tudi v razpravah o kulturni politiki.

Samo dejstvo, da je nekdo po odstopu še vedno politično aktiven ali nastopa v imenu stranke, sicer ne dokazuje, da je še vedno opravljal konkretno vodstveno funkcijo. Posameznik lahko ostane član stranke in sodeluje v njenem političnem delovanju tudi po odstopu z vodstvenega položaja. Vendar javne objave, v katerih se še naprej predstavlja kot predsednik odbora, upravičeno odpirajo vprašanje, kdaj je do spremembe funkcije dejansko prišlo.

Dodatno nejasnost predstavlja dejstvo, da Demokrati niso jasno pojasnili, kdo je mariborski odbor vodil v obdobju med domnevnim januarskim odstopom in poznejšimi spremembami v njegovem vodstvu. Takšen podatek bi bil pomemben za preverjanje, ali je bila Novakova funkcija dejansko zaključena že v začetku leta.

Odstopna izjava iz januarja, elektronska datoteka pa iz julija

Preiskovalna novinarja Primož Cirman in Tomaž Modic sta za portal Necenzurirano pridobila dokumentacijo, povezano z Novakovim imenovanjem. Med drugim sta analizirala elektronsko različico odstopne izjave, s katero je dokazoval, da je pravočasno zapustil vodstveno funkcijo v stranki.

Po njunih ugotovitvah elektronski metapodatki kažejo, da je bila datoteka odstopne izjave ustvarjena 14. julija 2026, torej več kot pol leta po datumu, ki je naveden na dokumentu. Dokument naj bi bil izdelan računalniško, podpis pa vstavljen kot slika. Novinarja sta opozorila tudi na podobnost podpisa s tistim, ki je bil uporabljen v starejšem javno dostopnem dokumentu iz časa Novakovega vodenja Javne agencije za knjigo.

Takšne ugotovitve same po sebi še ne dokazujejo, da odstopna izjava januarja ni obstajala. Elektronska različica dokumenta je lahko ustvarjena pozneje kot njegov prvotni zapis, prav tako je mogoče že obstoječ dokument naknadno pretvoriti v drugo datotečno obliko. Vendar v tem primeru ne gre samo za vprašanje tehnične obdelave datoteke, temveč tudi za druga neskladja, ki so jih razkrili novinarji.

Novak je za STA pojasnil, da je odstopno izjavo dejansko podal januarja, julija pa je ustvaril dokument v obliki PDF. Očitke, da bi dokument namenoma opremil z napačnim datumom, je zavrnil. Njegovo pojasnilo je zato treba upoštevati, vendar ostaja vprašanje, ali obstajajo tudi drugi, neodvisni dokazi o tem, da je bil odstop januarja res podan in sprejet.

Najbolj nenavadno neskladje: Ime stranke, ki ga januarja še ni bilo

Razkritja z dne 16. oktobra so prinesla dodatno vprašanje, ki ga ni mogoče pojasniti zgolj s poznejšim ustvarjanjem elektronske datoteke. Po poročanju portala Necenzurirano je namreč na Novakovi odstopni izjavi, datirani na nedeljo, 4. januarja, kot naslovnik navedena stranka z imenom »Demokrati. Anžeta Logarja«.

Težava je v časovnem zaporedju. Po navedbah portala je stranka odločitev, da svojemu imenu doda ime predsednika Anžeta Logarja, sprejela šele na svetu stranke 6. januarja popoldne. Sprememba imena je bila nato v Uradnem listu objavljena 23. januarja.

Če so navedeni datumi in vsebina dokumentov pravilni, se postavlja očitno vprašanje: kako je lahko dokument, ki naj bi bil napisan 4. januarja, že vseboval ime stranke, o katerem je bilo odločeno šele dva dni pozneje?

Podobno neskladje naj bi se pojavilo tudi v dopisu, s katerim je predsednik Demokratov Anže Logar 6. januarja potrdil prejem Novakove odstopne izjave. Tudi na tem dokumentu naj bi bilo uporabljeno pozneje sprejeto ime stranke. Novinarji so opozorili še na položaj besedila glede na žig in podpis, kar po njihovem odpira vprašanje morebitnih naknadnih posegov v dokument.

Gre za konkretna in preverljiva neskladja, ki zahtevajo pojasnilo. Čeprav portal Necenzurirano na njihovi podlagi sklepa, da so bili dokumenti antidatirani oziroma ponarejeni, takšen zaključek za zdaj še ni ugotovitev pristojnih preiskovalnih ali pravosodnih organov.

Policija bo preverila sum kaznivega dejanja, KPK že obravnava prijavo

Primer je presegel okvir medijskega razkritja. Policijska uprava Ljubljana je za Slovensko tiskovno agencijo potrdila, da je z zadevo seznanjena in da bo preverila, ali obstajajo razlogi za sum kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Podrobnejših informacij zaradi varstva osebnih podatkov ni posredovala.

To pomeni, da policija preverja okoliščine primera, ne pomeni pa še, da je bila ugotovljena storitev kaznivega dejanja ali da je Novak v kazenskem postopku že obdolžen. Za takšne zaključke bi bile potrebne nadaljnje ugotovitve pristojnih organov.

Z zadevo se ukvarja tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Na KPK so potrdili, da so prijavo z očitki glede Novakovega imenovanja v nadzorni svet Mladinske knjige in njegove povezave s politično stranko prejeli že konec avgusta. Prijavo obravnavajo v okviru predhodnega preizkusa, zato podrobnosti postopka za zdaj ne razkrivajo.

Dejstvo, da sta se zadeve lotila policija in KPK, kaže na potrebo po institucionalnem preverjanju okoliščin imenovanja. Pri tem ne bo pomembno le, kdaj je nastala posamezna datoteka, temveč predvsem, ali je Novak januarja dejansko prenehal opravljati strankarsko funkcijo in ali so bili dokumenti, uporabljeni v postopku imenovanja, verodostojni.

SDH je dokumente sprejel, zdaj napoveduje morebiten odpoklic

Pomembno vprašanje se odpira tudi glede ravnanja Slovenskega državnega holdinga. SDH upravlja pomemben del državnega premoženja in ima pri imenovanju nadzornikov nalogo preverjati izpolnjevanje zakonskih pogojev ter primernost kandidatov. Zato ni nepomembno, na podlagi katerih dokazil je bilo ugotovljeno, da Novak izpolnjuje zahtevani šestmesečni pogoj.

Na SDH so pojasnili, da so postopek imenovanja izvedli na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, za resničnost navedb in listin pa odgovarja kandidat sam. Poudarili so, da bodo v primeru ugotovljene neverodostojnosti dokumentacije predlagali njegov odpoklic iz nadzornega sveta Mladinske knjige. Napovedali so tudi ustrezno ukrepanje, če bodo ugotovljeni razlogi za sum kaznivega dejanja.

Takšno stališče odpira širše vprašanje, kako učinkovito je preverjanje kandidatov za nadzorne položaje v državnih družbah. Če je zakonski pogoj mogoče dokazovati predvsem z dokumentom, ki ga pripravi sam kandidat oziroma politična organizacija, iz katere prihaja, je pomembno, da obstajajo tudi postopki za preverjanje njegove verodostojnosti.

Odgovornost kandidata za resničnost predloženih podatkov je nedvomna, vendar je namen preverjanja pogojev prav v tem, da organ, ki vodi imenovanje, pred odločitvijo razpolaga z dovolj zanesljivimi informacijami. Zato bo poleg morebitne odgovornosti posameznika pomembno tudi vprašanje, ali so bili postopki preverjanja na SDH ustrezni.

Demokrati molčijo, odzivi prihajajo iz opozicije

Ob razkritjih se je odprlo tudi vprašanje politične odgovornosti stranke Demokrati in njenega predsednika Anžeta Logarja. Po poročanju STA in portala Necenzurirano se stranka na novinarska vprašanja v zadnjih dneh ni odzivala, čeprav se del dokumentacije neposredno nanaša na njeno notranje delovanje in potrjevanje odstopa z vodstvene funkcije.

Posebej pomembno je vprašanje dopisa, s katerim naj bi Logar potrdil prejem Novakove odstopne izjave. Če je dokument res nastal oziroma bil spremenjen pozneje, kot nakazuje njegov datum, bi bilo treba razjasniti, kdo ga je pripravil, kdo je odobril njegovo vsebino in kdaj je bil dejansko podpisan. Za zdaj ni javno potrjenih ugotovitev, da bi Logar sodeloval pri morebitnem ponarejanju ali antidatiranju dokumentov.

V opoziciji so bili do dogajanja kritični. Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je za STA dejal, da konkretnega primera podrobno ne pozna, vendar je opozoril na odnos Demokratov do vprašanj korupcije in političnega kadrovanja. Socialni demokrati so izrazili resne dvome o verodostojnosti predloženih listin in poudarili, da morajo pristojni organi okoliščine dokončno razjasniti.

Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je opozorila, da je Novak tudi med predvolilno kampanjo javno nastopal kot predstavnik Demokratov. Ob tem je izrazila dvom o okoliščinah njegovega odstopa in opozorila na širša vprašanja upravljanja Mladinske knjige ter javnih knjižnih storitev. Njene ocene o morebitnih političnih namenih imenovanja so politična stališča, ki jih doslej objavljena dokumentacija sama po sebi ne dokazuje.

Zakaj primer presega eno imenovanje?

Mladinska knjiga ni nepomembna družba, temveč ena osrednjih slovenskih založniških ustanov, katere poslovanje vpliva na domači knjižni trg, avtorje, bralce in dostopnost slovenskih knjig. Nadzorni svet ima pri njenem upravljanju pomembno vlogo, zato je vprašanje zakonitosti imenovanj njegovih članov tudi vprašanje zaupanja v upravljanje državnega premoženja.

V središču primera niso zgolj politična pripadnost Aleša Novaka ali njegova pretekla funkcija v stranki Demokrati. Bistveno vprašanje je, ali je bil zakonsko določeni časovni odmik med strankarsko funkcijo in imenovanjem v nadzorni svet dejansko spoštovan. Če ni bil, bi to lahko pomenilo, da je bila odločitev o imenovanju sprejeta na podlagi napačne ugotovitve o izpolnjevanju pogojev.

Razkrita neskladja niso zanemarljiva. Na eni strani so javne objave, v katerih se je Novak še po domnevnem odstopu predstavljal kot predsednik mariborskega odbora, na drugi strani elektronske sledi poznejšega nastanka dokumenta, dodatno pa še vprašanje imena stranke, ki se na dokumentih pojavlja pred njegovo formalno spremembo.

Vsako od teh okoliščin je treba preveriti posebej, skupaj pa tvorijo dovolj resno podlago za temeljito preiskavo. Ob tem ima Novak pravico do odgovora in do tega, da se očitki ne predstavljajo kot dokazana kazniva dejanja, dokler o njih niso odločili pristojni organi.

Odgovore dolgujejo tudi tisti, ki so imenovanje omogočili

Primer Aleša Novaka je postal preizkus preglednosti političnega kadrovanja in delovanja institucij, ki upravljajo državno premoženje. Če se bo izkazalo, da je bila dokumentacija neverodostojna, bo treba poleg morebitne osebne odgovornosti razjasniti tudi, kako je lahko prestala postopek preverjanja in kdo je imel možnost opaziti neskladja.

Če pa obstajajo verodostojni dokazi, da je Novak januarja dejansko odstopil, bi bila njihova javna predstavitev pomembna za odpravo dvomov. Jasno pojasnilo časovnega zaporedja, nastanka dokumentov in vloge strankinega vodstva bi lahko odgovorilo na večino vprašanj, ki so se pojavila po novinarskih razkritjih.

Dokler teh odgovorov ni, ostaja dejstvo, da je bil Aleš Novak imenovan na pomemben nadzorni položaj na podlagi dokumentacije, katere verodostojnost je zdaj predmet resnih javnih dvomov in preverjanja pristojnih organov. V državi, kjer zakon izrecno omejuje neposredno prehajanje s strankarskih funkcij v nadzorne svete državnih družb, to ni nepomembna podrobnost. Gre za vprašanje, ali pravila veljajo za vse enako – tudi za ljudi, ki imajo podporo političnih strank.

Spletno uredništvo Toti Maribor