Do kredita bo težje priti: Banka Slovenije bi zvišala znesek, ki vam mora po plačilu obroka ostati na računu

Če razmišljate o stanovanjskem ali potrošniškem kreditu, je to novica, ki jo je vredno spremljati. Svet Banke Slovenije predlaga zvišanje zneska minimalne kreditne sposobnosti – torej minimalnega zneska, ki mora kreditojemalcu vsak mesec ostati po plačilu vseh kreditnih obrokov. Trenutno ta meja znaša 745 evrov. Če bo zvišana, to ne pomeni, da bodo ljudje morali banki plačevati več, pomeni pa, da bo lahko del prebivalstva dobil manjši kredit oziroma bo za želeni znesek potreboval višje prihodke. Še posebej občutna je lahko sprememba pri ljudeh z nižjimi in srednjimi dohodki ter pri starših z vzdrževanimi otroki.

Svet Banke Slovenije je predlog za zvišanje zneska minimalne kreditne sposobnosti oblikoval na podlagi nove ocene življenjskih stroškov. Gre za enega ključnih parametrov, ki jih banke uporabljajo pri preverjanju, koliko dolga si posameznik glede na svoje prihodke sploh lahko privošči.

Trenutno mora kreditojemalcu po plačilu vseh obrokov vsak mesec ostati najmanj 745 evrov. Ta znesek velja od 1. julija 2023, Banka Slovenije pa ga mora najmanj enkrat letno preveriti. Osnova zanj so minimalni življenjski stroški, ki jih je mogoče prilagoditi tudi glede na rast cen in druge dejavnike.

Kaj sploh pomeni »minimalna kreditna sposobnost«?

Pri najemanju kredita banka ne preverja samo višine vaše plače in tega, ali imate redno zaposlitev. Upoštevati mora tudi omejitve Banke Slovenije, katerih namen je preprečevanje čezmernega zadolževanja gospodinjstev. Eden najpomembnejših pogojev določa, koliko denarja mora človeku ostati po plačilu vseh mesečnih obrokov.

Danes je ta meja 745 evrov. Če nekdo prejema denimo 1.300 evrov mesečnega dohodka in nima drugih kreditnih obveznosti, zgolj po tem kriteriju njegov mesečni kreditni obrok ne bi smel biti tako visok, da bi mu po plačilu ostalo manj od 745 evrov. Vendar to še ni edina omejitev, saj velja tudi pravilo DSTI: strošek servisiranja celotnega dolga praviloma ne sme presegati 50 odstotkov dohodka potrošnika. Banka mora upoštevati omejitev, ki v konkretnem primeru dopušča manjšo zadolžitev.

Če se minimalni znesek, ki mora ostati potrošniku, zviša, je matematika preprosta: pri enakem dohodku ostane manj prostora za kreditni obrok.

In manjši dovoljeni obrok praviloma pomeni tudi manjši največji znesek kredita.

Zakaj je to posebej pomembno za ljudi z nižjimi plačami?

Pri višjih dohodkih je pogosto pomembnejša omejitev, po kateri skupni stroški servisiranja dolga ne smejo preseči 50 odstotkov prihodkov. Pri nižjih dohodkih pa lahko prav minimalni znesek, ki mora človeku ostati za življenje, postane odločilen.

Poglejmo zelo poenostavljen primer. Če nekdo prejema 1.200 evrov mesečno, mu pri sedanji meji 745 evrov po tem kriteriju ostane največ 455 evrov prostora za kreditne obveznosti. Če bi se zahtevani minimalni preostanek denimo povečal za 50 evrov, bi se prostor za obrok zmanjšal na 405 evrov. Pri dolgoročnem stanovanjskem kreditu lahko že nekaj deset evrov nižji najvišji mesečni obrok pomeni več tisoč ali celo več deset tisoč evrov razlike v največjem možnem znesku posojila, odvisno od ročnosti in obrestne mere.

To ne pomeni, da bo vsak človek po spremembi avtomatično dobil manj kredita. Banke preverjajo celoten finančni položaj stranke, veljajo tudi druge omejitve, posamezne banke pa imajo svoje kreditne politike. Toda pri človeku, ki je že zdaj na meji kreditne sposobnosti, lahko sprememba odloči med odobritvijo želenega zneska in bistveno manjšim posojilom.

Pri otrocih je izračun še strožji

Še pomembnejši je položaj družin z vzdrževanimi člani. Pravila namreč določajo, da mora kreditojemalcu poleg osnovnega minimalnega zneska ostati še dodaten znesek za osebo, ki jo mora po zakonu preživljati.

To pomeni, da družina z otroki pri enaki plači praviloma ne more nameniti za kredit enakega deleža denarja kot posameznik brez vzdrževanih članov. Če otroka vzdržujeta oba starša, se lahko ustrezen znesek med njiju razdeli. Če gre za enostarševsko družino, je lahko omejitev še občutnejša.

Kako močno lahko otrok vpliva na kreditno sposobnost, kaže aktualni informativni primer ene od slovenskih bank. Pri povprečni neto plači v višini 1.678,81 evra bi oseba brez vzdrževanih članov po prikazanem izračunu lahko imela največjo mesečno obremenitev 839,41 evra, pri enem otroku, ki ga vzdržujeta oba starša, pa bi omejitev zaradi zahtevanega preostanka padla na 784,12 evra.

Zakaj želi Banka Slovenije mejo sploh zvišati?

Osnovna logika omejitve je zaščita kreditojemalca. Banka Slovenije želi preprečiti položaj, v katerem bi gospodinjstvo dobilo tako velik kredit, da bi mu po plačilu obroka ostalo premalo za običajne življenjske stroške.

Sedanjih 745 evrov ni naključno izbrana številka. Banka Slovenije je pri njeni določitvi izhajala iz izračuna minimalnih življenjskih stroškov Inštituta za ekonomska raziskovanja iz novembra 2022, ko so ti znašali 669,80 evra, nato pa jih je prilagodila glede na pričakovano inflacijo. Meja 745 evrov je začela veljati julija 2023.

Decembra lani je Banka Slovenije znesek ponovno preverila in presodila, da ga za leto 2026 še ni treba spremeniti. Napovedala pa je novo oceno v letu 2026. Današnji predlog Sveta Banke Slovenije je tako naslednji korak tega preverjanja.

Zaščita pred prezadolženostjo ima tudi drugo stran

Z vidika finančne stabilnosti ima višja meja jasno logiko. Če so hrana, energija, stanovanje, storitve in drugi življenjski stroški dražji kot pred nekaj leti, bi bilo nenavadno predpostavljati, da človek za normalno življenje potrebuje enako količino denarja. Če bi banke dovolile previsoke obroke, bi se ob nepričakovanem strošku, izgubi zaposlitve ali zmanjšanju prihodkov povečalo tveganje, da gospodinjstvo kredita ne bo več zmoglo odplačevati.

Toda ukrep ima tudi drugo plat. Človek je lahko sposoben redno plačevati najemnino, ki je višja od potencialnega obroka stanovanjskega kredita, po pravilih kreditne sposobnosti pa kljub temu ne doseže pogojev za želeni kredit. Prav pri stanovanjskih kreditih je zato vprašanje kreditne sposobnosti posebej občutljivo, saj visoke cene nepremičnin že zdaj zahtevajo visoke zneske posojil.

Banka Slovenije sicer poudarja, da so makrobonitetne omejitve namenjene preprečevanju čezmernega zadolževanja in zagotavljanju vzdržnega zadolževanja gospodinjstev.

Kaj to pomeni, če kredit nameravate vzeti v kratkem?

Za zdaj predvsem to, da ni razloga za paniko ali sklepanje kredita na vrat na nos. Trenutno veljavni minimalni znesek ostaja 745 evrov. Predlog Sveta Banke Slovenije še ne pomeni, da je nova meja že začela veljati, zato je pomembno počakati na končno odločitev in predvsem na objavo novega zneska ter datuma njegove uporabe.

Ko bo znana konkretna številka, pa bo mogoče precej natančno izračunati, komu se bo kreditna sposobnost zmanjšala in za koliko. Pri človeku z visoko plačo je lahko učinek zanemarljiv, medtem ko je pri nekom, ki je že danes tik nad spodnjo mejo kreditne sposobnosti, lahko razlika odločilna.

Posebej pozorni bodo morali biti ljudje, ki načrtujejo nakup stanovanja in že zdaj za želeni kredit potrebujejo praktično največji obrok, ki jim ga dopuščajo prihodki. Enako velja za družine z otroki, saj se pri njih poleg osnovnega zneska upoštevajo še vzdrževani člani.

Višji življenjski stroški imajo nenavaden dvojni učinek

Današnja odločitev odpira zanimiv paradoks. Ko življenjski stroški rastejo, ljudje potrebujejo več denarja za hrano, stanovanje, energijo in druge osnovne potrebe. Prav zaradi teh višjih stroškov pa lahko Banka Slovenije presodi, da jim mora po plačilu kredita ostati več denarja.

Posledica je lahko manjša kreditna sposobnost ravno v času, ko so stanovanja draga in morajo kupci zanje najemati visoka posojila.

Namen omejitve je razumljiv: preprečiti, da bi ljudje zaradi želje po stanovanju ali večjem nakupu prevzeli dolg, ki ga dolgoročno ne zmorejo. Toda za del prebivalstva lahko večja zaščita pred prezadolženostjo hkrati pomeni tudi težji dostop do kredita.

Zato bo pri končni odločitvi najpomembnejša številka, ki je danes še nimamo: za koliko bo Banka Slovenije minimalno kreditno sposobnost dejansko zvišala. Ko bo ta znesek znan, bo mogoče izračunati tudi zelo konkretno posledico – koliko manj stanovanjskega kredita bo lahko dobil nekdo z 1.200, 1.500 ali 1.800 evri mesečnih prihodkov.

Spletno uredništvo