Britanski obveščevalci razkrili novo nevarnost: Iran naj bi pripravljal napade na vojaške baze, Rusija stopnjuje sabotaže

Evropa se sooča z novo stopnjo varnostnih groženj, ki ne vključujejo več samo klasičnega vohunjenja in kibernetskih napadov. Direktor britanske notranje obveščevalne službe MI5 Ken McCallum je v odmevnem nastopu opozoril, da Iran po britanskih obveščevalnih ocenah poskuša razširiti svoje operacije tudi na vojaške objekte, Rusija pa stopnjuje hibridno delovanje proti državam, ki podpirajo Ukrajino.

V zadnjem letu je bilo v Veliki Britaniji v okviru operacij, povezanih z Iranom, aretiranih več kot 50 ljudi. McCallum je opozoril še na nevarnost, da bi teroristične skupine z uporabo umetne inteligence pridobile nove možnosti za razvoj biološkega orožja. Njegovo sporočilo je jasno: evropske države se morajo pripraviti na varnostne grožnje, ki postajajo vse bolj raznolike in težje predvidljive.

Vodja MI5 opozoril na novo obdobje varnostnih groženj

Direktor britanske obveščevalne službe MI5 Ken McCallum je v torek, 13. oktobra 2026, na sedežu službe Thames House v Londonu predstavil letno oceno varnostnih groženj. V govoru je opozoril, da so se razmere v zadnjih letih bistveno spremenile in da se Velika Britanija sooča z vse bolj zapletenimi poskusi tujega vplivanja, sabotaž in terorističnega delovanja.

McCallum, ki je MI5 prevzel leta 2020, je poudaril, da je v treh desetletjih dela v obveščevalni službi doživel več velikih sprememb varnostnega okolja. Med najpomembnejšimi je izpostavil teroristične napade 11. septembra 2001, ki so temeljito spremenili delovanje zahodnih obveščevalnih služb. Po njegovi oceni je svet zdaj znova v obdobju, ki zahteva pomembno prilagoditev varnostnih institucij.

Posebej je opozoril na dejavnosti držav, ki za izvajanje svojih operacij vse pogosteje uporabljajo posrednike, kriminalne skupine in posameznike, ki jih je mogoče najeti za določene naloge. Takšen način delovanja otežuje preiskave, saj povezava med neposrednim izvajalcem in državo, ki naj bi stala v ozadju, pogosto ni očitna.

Po podatkih, ki jih je predstavil McCallum, se je obseg groženj, povezanih s tujimi državami, v zadnjem desetletju povečal za štirikrat. MI5 zato za njihovo preprečevanje namenja več sredstev kot v času hladne vojne, ko je bilo spremljanje sovjetskih obveščevalnih dejavnosti ena osrednjih nalog službe.

Iran naj bi začel ciljati tudi na vojaške objekte

Eno najresnejših opozoril je McCallum namenil Iranu. Po njegovih besedah britanske varnostne službe že več let spremljajo poskuse zastraševanja iranskih opozicijskih aktivistov, novinarjev in organizacij, ki nasprotujejo oblastem v Teheranu. Med tarčami so bili tudi judovske skupnosti in izraelski objekti.

Leta 2026 pa so britanski obveščevalci po njegovih navedbah zaznali pomembno spremembo. Iran naj bi začel kazati večje zanimanje za zahtevnejše in bolje varovane cilje, med katerimi so tudi vojaški objekti.

Takšen premik bi pomenil širitev dosedanjega načina delovanja. Namesto osredotočanja predvsem na posameznike in civilne tarče naj bi se pozornost nekaterih operacij preusmerjala tudi na infrastrukturo, ki je neposredno povezana z obrambnimi zmogljivostmi Velike Britanije in njenih zaveznic.

McCallum je ob tem poudaril, da zaradi tekočih preiskav ne more razkriti vseh podrobnosti. Javnosti je predstavil zgolj del ugotovitev, za katere so varnostne službe ocenile, da jih lahko objavijo brez ogrožanja preiskovalnih postopkov.

Pomembno je poudariti, da gre za ocene in navedbe britanskih obveščevalnih organov. Teheran je v preteklosti zanikal vpletenost v različne operacije, ki so mu jih pripisovale zahodne države, zato posameznih očitkov ni mogoče predstavljati kot pravnomočno dokazanih dejstev.

Sum načrtovanega napada na letalsko bazo, ki jo uporabljajo Američani

Posebno pozornost je pritegnil primer vojaškega letališča RAF Fairford v grofiji Gloucestershire, ki ga uporabljajo tudi ameriške letalske sile. Septembra so britanske oblasti preiskovale domnevno pripravo napada na območju baze, pri čemer so bile v bližini odkrite sumljive okoliščine, povezane z vozili in vnetljivimi snovmi.

Po poročanju Associated Press je bilo v povezavi s primerom aretiranih sedem moških. Preiskava je sprožila resno zaskrbljenost, saj gre za pomemben vojaški objekt, ki ima vlogo pri ameriških letalskih operacijah.

McCallum je opozoril, da primer Fairford po ocenah britanskih obveščevalcev ni osamljen. Pojasnil je, da so zaznali tudi druge podobne primere, ne le v Veliki Britaniji, temveč tudi drugod po svetu.

Pri tem ni predstavil celotnega seznama domnevnih tarč ali konkretnih dokazov o povezavah med posameznimi primeri. Zaradi tega ni mogoče sklepati, da je bila v vseh primerih že potrjena neposredna odgovornost iranske države.

Opozorilo je kljub temu pomembno, saj kaže, da britanske varnostne službe možnost napadov na vojaško infrastrukturo obravnavajo kot resno tveganje. Za države članice Nata je takšna ocena posebej občutljiva, ker bi sabotaže vojaških objektov lahko vplivale tudi na skupne obrambne zmogljivosti.

Več kot 50 aretacij v operacijah, povezanih z Iranom

Direktor MI5 je razkril, da so britanske oblasti v zadnjih dvanajstih mesecih v okviru operacij, povezanih z Iranom, izvedle več kot 50 aretacij. Gre za podatek, ki kaže na obseg preiskovalnega dela britanskih varnostnih organov, vendar ga je treba razumeti pravilno.

Aretacija sama po sebi ne pomeni dokazane krivde, prav tako iz McCallumove izjave ne izhaja, da je bilo vseh več kot 50 ljudi obsojenih ali da so vsi sodelovali pri isti vrsti dejavnosti. Gre za različne preiskave, povezane s sumom iranskega vplivanja oziroma delovanja v Veliki Britaniji.

Med primeri, ki jih je omenil, sta tudi dva iranska državljana, obtožena terorističnih kaznivih dejanj v povezavi z domnevnim načrtovanjem napada na judovsko skupnost v Manchestru.

McCallum je opozoril še na požige in sabotaže, usmerjene proti judovskim skupnostim v Veliki Britaniji in drugih evropskih državah. Britanske oblasti del teh dejavnosti pripisujejo mrežam, povezanim z iransko revolucionarno gardo.

Po njegovih besedah takšne operacije pogosto izvajajo posredniki, kar pomeni, da se lahko neposredni izvajalci razlikujejo od oseb ali organizacij, ki naj bi operacije naročile oziroma financirale.

Rusija po ocenah MI5 stopnjuje hibridno vojskovanje

Iran pa ni edina država, ki jo je britanski obveščevalni direktor izpostavil kot pomemben vir varnostnih groženj. Velik del govora je namenil Rusiji, ki jo britanske oblasti obravnavajo kot eno osrednjih akterk hibridnega delovanja proti evropskim državam.

Po McCallumovih navedbah Moskva stopnjuje poskuse sabotaž, kibernetskih napadov in drugih prikritih operacij, s katerimi želi vplivati na države, ki podpirajo Ukrajino. Pri tem naj bi ruske strukture vse pogosteje uporabljale kriminalne posrednike in posameznike, ki niso formalno povezani z državnimi institucijami.

Britanske oblasti so v zadnjih letih večkrat opozorile na domnevne ruske operacije, usmerjene proti infrastrukturi, obrambnim podjetjem in drugim pomembnim objektom. McCallum je omenil tudi primer moškega, ki je bil septembra obtožen po britanski zakonodaji o nacionalni varnosti zaradi domnevnih priprav na sabotažo tovarne brezpilotnih letalnikov v Swindonu.

Po njegovi oceni so takšne dejavnosti povezane tudi z vojno v Ukrajini. Rusija naj bi s pritiski na evropske države poskušala oslabiti njihovo pripravljenost za nadaljnjo podporo Kijevu.

McCallum je ob tem poudaril, da namen hibridnih operacij ni nujno samo neposredna materialna škoda. Pomemben cilj je lahko tudi ustvarjanje strahu, negotovosti in nezaupanja v sposobnost držav, da zaščitijo svojo infrastrukturo in prebivalstvo.

Zaradi tega je podjetja, ki upravljajo kritično infrastrukturo, ter organizacije iz energetskega in obrambnega sektorja pozval k večji previdnosti in doslednemu izvajanju varnostnih priporočil.

Zakaj so hibridne operacije tako težko dokazljive?

Ena glavnih značilnosti sodobnega hibridnega delovanja je, da se odvija pod pragom odprtega vojaškega spopada. Namesto neposrednih napadov rednih oboroženih sil lahko vključuje sabotaže, kibernetske vdore, širjenje dezinformacij, gospodarske pritiske in prikrito delovanje posameznikov.

Takšne operacije lahko povzročijo precejšnje posledice, ne da bi bilo mogoče takoj in nedvoumno ugotoviti, kdo je odgovoren. Prav vprašanje pripisovanja odgovornosti je zato eno najzahtevnejših področij sodobne varnostne politike.

Če na primer pride do požara v skladišču, poškodbe infrastrukture ali kibernetskega napada, morajo preiskovalci najprej ugotoviti, ali je dogodek sploh povezan z namernim dejanjem. Šele nato lahko preverjajo morebitne povezave med storilci in tujimi organizacijami oziroma državnimi strukturami.

Zato je pomembno razlikovati med obveščevalnimi ocenami, policijskimi sumi, vloženimi obtožnicami in sodno dokazanimi dejstvi. V javnih razpravah se te ravni pogosto prepletajo, čeprav imajo različno dokazno težo.

McCallumov nastop je bil predvsem opozorilo o trendih, ki jih britanske službe spremljajo pri svojem delu. Ne pomeni pa, da je bila za vsak omenjeni incident že ugotovljena odgovornost določene države.

Umetna inteligenca odpira novo nevarnost: biološko orožje

Britanski obveščevalni direktor je v govoru opozoril še na tveganja, povezana z razvojem umetne inteligence. Po njegovih besedah lahko napredni sistemi izboljšajo sposobnosti varnostnih služb, hkrati pa ponujajo nova orodja tudi posameznikom in skupinam z nasilnimi nameni.

Med posebej skrb vzbujajočimi možnostmi je omenil uporabo umetne inteligence pri razvoju biološkega orožja. Varnostne službe se bojijo, da bi napredni sistemi lahko zmanjšali nekatere ovire, ki so doslej oteževale dostop do nevarnega biološkega znanja.

To ne pomeni, da je MI5 razkrila že izveden napad z biološkim orožjem, ki bi ga razvila umetna inteligenca. Gre za opozorilo o potencialnih prihodnjih tveganjih, ki jih obveščevalne službe želijo prepoznati in omejiti, še preden bi se uresničila.

McCallum je opozoril tudi na uporabo umetne inteligence pri pripravi propagandnih vsebin, radikalizaciji posameznikov, kibernetskih napadih in načrtovanju nasilnih dejanj. Pojasnil je, da so britanske službe že zaznale poskuse teroristov, ki so takšna orodja želeli uporabiti pri svojih dejavnostih.

MI5 je zato vzpostavila nov center za ocenjevanje groženj, povezanih z umetno inteligenco. Njegova naloga bo spremljanje razvoja tehnologije in ugotavljanje, kako bi jo lahko zlorabili posamezniki, teroristične skupine ali tuji državni akterji.

Varnostne grožnje se ne ustavljajo na britanskih mejah

Čeprav je McCallum govoril predvsem o razmerah v Veliki Britaniji, imajo njegove ugotovitve širši evropski pomen. Britanija je pomembna članica Nata in tesna zaveznica številnih evropskih držav, zato se vprašanja varovanja vojaške infrastrukture, kibernetske varnosti in preprečevanja sabotaž neposredno dotikajo tudi drugih članic zavezništva.

Evropske države so med seboj povezane z energetskimi omrežji, prometnimi koridorji, digitalno infrastrukturo in obrambnimi dobavnimi verigami. Motnje na enem področju lahko zato vplivajo tudi na delovanje sistemov zunaj države, kjer se je incident zgodil.

To je posebej pomembno pri varovanju energetskih objektov, telekomunikacijskih omrežij, prometne infrastrukture in podjetij, ki sodelujejo v obrambni industriji. Takšni sistemi so lahko pomembni za gospodarstvo in vsakdanje življenje prebivalcev, ne glede na to, ali so neposredno povezani z vojaškimi dejavnostmi.

Vendar iz britanskega opozorila ni mogoče sklepati, da je bila Slovenija omenjena kot konkretna tarča ali da je MI5 razkrila neposredno nevarnost za slovensko ozemlje. Gre za širše evropsko varnostno vprašanje, ki zahteva spremljanje dogodkov in sodelovanje pristojnih institucij.

Obveščevalci svarijo pred prihodnostjo, v kateri bo nevarnosti težje prepoznati

McCallumov govor je pokazal, kako se spreminja razumevanje nacionalne varnosti. Poleg tradicionalnih terorističnih organizacij in tujih obveščevalnih služb vse pomembnejšo vlogo dobivajo kriminalne mreže, digitalna orodja in posamezniki, ki lahko za plačilo izvajajo naloge v interesu drugih akterjev.

Takšne dejavnosti so lahko razpršene med več držav, njihovi izvajalci pa niso nujno del uradnih državnih struktur. Zaradi tega postaja preprečevanje napadov zahtevnejše, saj morajo varnostne službe povezovati podatke o različnih oblikah kriminala, ekstremizma in tujega vplivanja.

Obenem razvoj umetne inteligence prinaša dodatna vprašanja. Tehnologija lahko pomaga pri odkrivanju groženj, vendar lahko ob zlorabi poveča tudi sposobnosti tistih, ki načrtujejo nasilna dejanja.

Britanski obveščevalci zato opozarjajo, da bo treba okrepiti sodelovanje med državnimi organi, podjetji in mednarodnimi partnerji. Posebno pozornost namenjajo zaščiti kritične infrastrukture in hitrejšemu prepoznavanju dejavnosti, ki bi lahko vodile v sabotaže ali teroristične napade.

Najpomembnejše sporočilo današnjega nastopa direktorja MI5 ni bilo, da je nov velik napad že neizogiben, temveč da se narava groženj spreminja. Po britanskih obveščevalnih ocenah Iran širi zanimanje na vojaške cilje, Rusija nadaljuje hibridno delovanje, umetna inteligenca pa odpira povsem nova varnostna tveganja. Za evropske države to pomeni, da bo zaščita infrastrukture, ljudi in ključnih sistemov v prihodnjih letih vse zahtevnejša naloga.

Spletno uredništvo