Bivanjska stiska študentov: Iskanje pravega doma postaja vse težje
Za marsikaterega študenta je že prvi dan študija prava preizkušnja – predvsem, ko gre za iskanje primernega prostora za bivanje v prestolnici, kjer se cene najemnin gibljejo precej nad njihovimi zmožnostmi. Najem pri zasebnikih pogosto znaša okoli 500 evrov na mesec, in to brez vključenih stroškov. To je za večino študentov finančno nedosegljivo, zaradi česar se mnogi odločajo za vsakodnevno vožnjo z javnim prevozom. Na primer, vožnja iz Novega mesta v Ljubljano in nazaj jim vzame kar štiri ure na dan, kar jim dodatno otežuje študij. Kaj torej ostane študentom, ki si želijo bivati bližje fakulteti?
Študentski domovi, ki veljajo za cenovno dostopnejšo možnost, postajajo vse težje dosegljivi. Ena od študentk deli svojo izkušnjo: “Fakulteta se je začela oktobra, v študentski dom pa sem bila sprejeta šele januarja. V tem času sem bivala pri prijatelju v majhnem stanovanju, nato pa našla sobo v Mestnem logu po ugodni ceni.”
Kljub temu da ima Študentski dom Ljubljana na voljo 7039 postelj v svojih 28 objektih, povpraševanje še vedno presega ponudbo za več kot 10 %. “Do zdaj smo uspeli vsem prednostnim prosilcem zagotoviti nastanitev, vendar so bili nekateri študenti vseljeni šele julija,” pojasnjuje Aleksandar Matković iz Študentskega doma Ljubljana.
Zaradi dolgih čakalnih dob se mnogi študenti obračajo na zasebni trg, kjer pa se srečujejo z visokimi cenami in neustreznimi bivanjskimi pogoji. Oddajajo se majhne sobe v podstrešjih ali kleteh, velikosti komaj 10 do 15 kvadratnih metrov, kjer so pogosto skupaj natrpani spalni, kuhinjski in sanitarni prostori. “V študentskih domovih cene sicer variirajo glede na lokacijo in velikost sobe, povprečna cena pa je med 100 in 150 evri,” pravi Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Povprečna najemnina za sobo v študentskem domu trenutno znaša 108 evrov.
Rešitev tega problema bi bila v izgradnji dodatnih študentskih domov in urejanju najemnega trga. “Nujno je okrepiti nadzor, izboljšati inšpekcijske preglede ter razmisliti o regulaciji najemnin in omejitvi poviševanja v določenih obdobjih,” meni Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora. Čeprav naj bi bil študij dostopen vsem, v resnici postaja vse bolj privilegij tistih, ki si lahko privoščijo bivanje v Ljubljani, opozarja Hawlina, s čimer izpostavi vse večjo neenakost med študenti.
Kriza pomanjkanja dostopnih stanovanjskih možnosti torej ne vpliva le na študente, temveč tudi na prihodnost slovenskega izobraževalnega sistema. Le sistemske rešitve lahko pripeljejo do sprememb, ki bodo študentom omogočile, da se osredotočijo na svoje študijske obveznosti, namesto da jih bremenijo neurejene bivanjske razmere.
Spletno uredništvo
